Marec 2011, 2.3.2011
Tema meseca:
Alergije in koža
Pogostejše alergijske bolezni kože
Avtor: Helena Rupnik, dr. med., spec. dermatovenerolog
Pogostost alergijskih bolezni narašča, danes ima že več kot četrtina prebivalcev alergijsko bolezen dihal ali kože. Alergija je neustrezna reakcija imunskega sistema na snovi v okolju, ki sicer niso nevarne in jih večina ljudi prenaša brez težav.


Alergijske reakcije so lahko omejene na posamezne organe (kožo, oči, dihala, prebavila) ali pa prizadenejo celo telo (npr. anafilaktični šok). Med najpogostejše alergijske bolezni kože sodijo atopijski dermatitis, alergijski kontaktni dermatitis in koprivnica (urtikarija).

Atopijski dermatitis
Atopijski dermatitis je kronično vnetje kože, ki se pojavlja v vseh starostnih obdobjih, vendar je najpogostejši pri otrocih. Kasneje se bolezen pogosto umiri ali celo izzveni. Vnetje se sčasoma lahko preseli s kože na dihalne poti, razvijeta se seneni nahod ali astma. Pri nastanku atopijskega dermatitisa se prepleta več dejavnikov, od katerih jih danes poznamo le nekaj:
  • okvarjeno delovanje zaščitne pregrade kože, zaradi česar koža postane suha in bolj dostopna za dražeče snovi iz okolja, alergene in mikrobe;
  • dednost (70 % bolnikov z atopijskim dermatitisom ima vsaj enega družinskega člana z atopijsko boleznijo, med katere štejemo atopijski dermatitis, astmo in seneni nahod);
  • prisotnost bakterije stafilokokus aureus na koži;
  • izpostavljenost alergenom in dražečim snovem;
  • stres.

Bolezen označujejo izrazit srbež, izpuščaj na značilnih mestih in kroničen potek. Srbež bolnika sili k drgnjenju in praskanju kože, kar povzroči zagon izpuščaja in kožo poškoduje.
Razporeditev izpuščaja se značilno spreminja s starostjo. Pri dojenčkih prizadene lica, čelo, lasišče in zgornji del trupa, lahko pa tudi celotno kožo, z izjemo predela pod plenicami. Pri malih otrocih se izpuščaj najpogosteje pojavlja na izteznih predelih okončin. Pri najstnikih in odraslih so oboleli upogibni predeli okončin, pa tudi obraz, predvsem predel okoli oči, vrat ter roke in stopala. V zgodnjem otroštvu običajno poteka bolezen zelo akutno, z intenzivno rdečico in rosenjem. Z odraščanjem postane vnetje kože kronično, suho ter luščeče.
Diagnoza atopijskega dermatitisa temelji na značilnih kožnih spremembah in kroničnem ali ponavljajočem poteku bolezni. Z namenom opredelitve sprožilnih dejavnikov pri vsakem bolniku opravimo kožne vbodne teste, kadar pa le-ti niso izvedljivi, opravimo laboratorijske preiskave (dokazujemo specifična IgE protitelesa v krvi).
Z zdravili, ki so na voljo, atopijskega dermatitisa ne moremo pozdraviti, lahko pa z njimi omilimo neprijetne simptome. Cilj zdravljenja je omogočiti bolniku kakovostno življenje brez srbeža in z redkimi poslabšanji bolezni.
  • Zdravljenje akutnih in hujših oblik atopijskega dermatitisa se začne z kortikosteroidnimi kremami ali mazili. Učinkovita so tudi novejša lokalna zdravila, ki delujejo protivnetno, a ne vsebujejo kortikosteroidov.
  • Zaradi okrnjenega delovanja zaščitne pregrade kože je zelo pomembna redna nega kože, tudi v obdobjih izboljšanja, ko na koži ni videti vnetnih sprememb. Bolnik mora skrbeti, da kožo čim manj draži, zato odsvetujemo uporabo tekočih mil in penečih kopeli. Skrbno je treba izbirati neodišavljene negovalne pripravke, ki kože ne izsušijo. Po umivanju se je vedno treba namazati z negovalnim pripravkom, ki je namenjen suhi in občutljivi koži.

Urtikarija
Pri urtikariji ali koprivnici so spremembe na koži videti podobno kot po stiku s koprivo. Običajno izzvenijo v nekaj urah, nato pa se čez nekaj ur ali dni ponovijo. Lahko jih spremlja otekanje vek, ustnic, obraza, dlani ali stopal.
Urtikikarjo delimo glede na trajanje na:
  • akutno urtikarijo (traja manj kot 6 tednov) in
  • kronično urtikarijo (traja več kot 6 tednov, lahko tudi nekaj mesecev ali celo let).

Akutna urtikarija najpogosteje nastane ob ali po preboleli okužbi zgornjih dihal ali prebavil, redkeje je odraz alergije na zdravila (predvsem analgetike in antibiotike), zelo redko pa alergije za hrano (npr. mleko, jajca, soja, pšenična moka, arašidi, oreščki, ribe in morski sadeži) ali pike žuželk (osa, čebela, sršen). Kadar je vzrok urtikarije alergija za hrano, se spremembe na koži praviloma pojavijo v 20 minutah, nikoli pa kasneje kot v dveh urah po zaužitem alergenu. Pri kronični urtikariji pogosto ne ugotovimo vzroka. Pri nekaterih bolnikih je povezana z avtoimunimi boleznimi, pri drugih z okužbami (npr. vnetna žarišča v predelu zob, zajedavci v črevesu, okužba s hepatitisom B ali C, ...). Lahko je tudi posledica psevdoalergijske (alergiji podobne) reakcije na dodatke v hrani, kot so konzervansi, umetna barvila, arome, ojačevalci okusa. Posebna vrsta urtikarij so fizikalne urtikarije, ki jih sprožijo fizikalni dejavniki (npr. mraz, toplota, pritisk, drgnjenje kože).
Kronično urtikarijo zelo redko povzroča alergija na hrano ali zdravila, jo pa določena zdravila (npr. aspirin in nekateri analgetiki) lahko poslabšajo. Pri kronični urtikariji običajno opravimo osnovne laboratorijske preiskave, ki jih na podlagi pogovora z bolnikom po potrebi razširimo. Kadar sumimo, da je vzrok alergija na hrano ali zdravila, opravimo kožne vbodne teste ali dokazujemo prisotnost specifičnih IgE protiteles v krvi. Fizikalno urtikarijo potrdimo s posebnimi provokacijskimi testi. Kljub preiskavam pa vzroka urtikarije velikokrat žal ne pojasnimo. Zdravljenje akutne in kronične urtikarije temelji na zdravilih, ki jih imenujemo antihistaminiki. Pogosto je potrebno jemanje višjih odmerkov. Pri akutni urtikariji je poleg antihistaminikov za hitro umiritev bolezni včasih potrebno tudi kratkotrajno zdravljenje s kortikosteroidi (npr. Medrolom).

Alergijski kontaktni dermatitis
Pri alergijskem kontaktnem dermatitisu se vnetje pojavi na koži, ki je bila v stiku s snovjo, za katero smo pri predhodnih stikih razvili preobčutljivost.
Posebnost alergijskega kontaktnega dermatitisa je, da se kožne spremembe pojavijo z zakasnitvijo več ur, lahko celo 72 ur po stiku z alergenom. Za določen alergen je preobčutljiva koža celega telesa, izpuščaj pa se pojavi le na mestu stika s tem alergenom. Alergijski kontaktni dermatitis se pogosteje pojavlja pri delavcih, zaposlenih v nekaterih poklicih (frizerstvu, zdravstvu in zobozdravstvu, cvetličarstvu, industriji gume, ...).
Kožne spremembe lahko nastanejo akutno (v 1–3 dneh po stiku z alergenom), vendar je pogostejši kroničen potek zaradi ponavljajočih stikov z alergenom. Pri akutnem alergijskem kontaktnem dermatitisu (npr. po barvanju las) vidimo na mestu stika z alergenom rdečino kože, lahko pa tudi mehurčke, rosenje in luščenje. Pri kroničnem poteku (npr. pri preobčutljivosti za kozmetične izdelke ali poklicne alergene, katerim smo izpostavljeni vsak dan) je koža pordela, zadebeljena in luščeča. Ker so kožne spremembe zelo srbeče, so pogosto prisotni tudi znaki praskanja.
Vzrok alergijskega kontaktnega dermatitisa potrdimo z epikutanim testiranjem.
Pri zdravljenju je najpomembnejši ukrep preprečiti stik kože z alergenom. Včasih je to težko, ker so nekateri alergeni prisotni skoraj povsod (npr. konzervansi in dišave v milih in negovalnih kremah). V akutni fazi vnetje nam pomagajo hladni obkladki s fiziološko raztopino in kortikosteroidnimi kremami, v kronični fazi pa uporabljamo kortikosteroidna in negovalna mazila.
dr. svetuje
Bodite pozorni
  • Vsak srbeč izpuščaj še ne pomeni alergije. Dermatolog bo na podlagi pogovora z bolnikom in pregleda ocenil, ali sploh gre za alergijsko bolezen.
  • Z alergološkim testiranjem ne postavimo diagnoze alergijske bolezni, ampak le opredelimo možen vzrok.
  • Z alergološkim testiranjem ugotavljamo, kateri alergeni so vpleteni v nastanek poslabšanj, in bolniku svetujemo izogibanje tem alergenom.