Marec 2011, 2.3.2011
Tema meseca:
Alergijski rinitis
Vnetje, ki ga povzroči alergija
Avtor: Robert Šifrer, dr. med., spec. otorinolaringolog
Alergijske bolezni nastanejo zaradi nepravilnega delovanja imunskega sistema. So v porastu. Približno 15 % ljudi v zahodnem svetu ima eno od alergijskih bolezni, po nekaterih podatkih pa kar tretjina ljudi.


Te se začnejo najpogosteje pojavljati pri najstnikih in pri mladih odraslih. Pri otrocih, mlajših od 5 let, so izredno redke. Od alergijskih bolezni v ORL področju je najpogostejši alergijski rinitis. To je najpogostejša kronična bolezen dihal in ima velik vpliv na kvaliteto življenja. Zaradi slabega vpliva na delovne sposobnosti predstavlja veliko ekonomsko breme. Bolniki z alergijskim rinitisom imajo pogosto astmo, ki je nevarna bolezen.

Kaj je imunski sistem?
Imunski sistem nam omogoča obrambo pred škodljivimi mikroorganizmi. Njegovo dobro delovanje je za življenje človeka nadvse pomembno. Bele krvne celice v telesu stalno krožijo in prepoznavajo telesu lastne in tuje snovi. Kaj je telesu tuje in kaj lastno, imunski sistem ločuje na podlagi posebnih molekul, imenovanih antigeni. Lastne antigene bele krvne celice ignorirajo, na tuje pa reagirajo in sprožijo imunski odziv. Njegov cilj je odstranitev (nosilcev) tujih antigenov iz telesa in vzpostavitev trajnega spomina, ki ob naslednjem vdoru istega antigena v telo mogoča hitrejšo in boljšo reakcijo.

Imunski sistem lahko deluje premalo ali preveč
Imunski sistem lahko deluje »premalo«, kar pomeni dovzetnost organizma za okužbe in za pojavljanje tumorjev.
Po drugi strani lahko imunski sistem deluje »preveč« oziroma »predobro «. V slednjem primeru gre lahko za avtoimune in za alergijske bolezni. Pri prvih imunski sistem prepozna normalne lastne antigene človeških tkiv kot tuje in nanje reagira. Napade jih s posebnimi belimi krvnimi celicami in povzroča vnetje. V skupino avtoimunih bolezni spadajo revmatična vročica, poststreptokokni glomerulonefritis in revmatoidni artritis.
Pri alergijskih boleznih imunski sistem antigene, ki so človeškemu telesu povsem neškodljivi, prepoznava na nepravilen način in nanje čezmerno reagira. Tem antigenom rečemo alergeni. Razvije se alergijska reakcija in posledično alergijsko vnetje. V to skupino bolezni spadajo alergijsko vnetje nosne sluznice (alergijski rinitis), alergijsko vnetje očesne veznice (alergijski konjunktivitis), astma in alergijski izpuščaji na koži.

Kaj so rinitis, sinusitis, epifaringitis, rinosinusitis in alergijski rinitis?
Rinitis pomeni vnetje nosne sluznice, alergijski rinitis pa pomeni, da je to vnetje nastalo zaradi alergijske reakcije. S sinusitisom označujemo vnetje sluznice v obnosnih votlinah oziroma sinusih in z epifaringitisom vnetje sluznice v zgornjem delu žrela ali epifarinksu – v delu žrela, ki se nahaja za nosom. Odziv sluznice v nosu, sinusih in epifarinksu je pri vnetju celovit.
Torej je pri vnetju sluznice v nosu vedno prizadeta sluznica v sinusih in epifarinksu (in obratno), čeprav lahko vnetje v eni izmed omenjenih področij izrazito prevladuje. Zato bi bila najbolj natančna označba bolezni rino-sinuso-epifaringitis. Kakorkoli že, v zadnjih letih se tako vse bolj uveljavlja termin rinosinusitis.
Glede na trajanje težav bolezen razdelimo v akutno in kronično obliko. Akutni rinosinusitis traja manj kot 3 mesece in se popolnoma pozdravi, kronični pa več kot 3 mesece in se ne pozdravi popolnoma, torej pusti posledice. Alergijski rinitis štejemo med kronične rinosinusitise.

Kakšne težave imajo bolniki z rinosinusitisom?
Glavne težave bolnikov z rinosinusitisom so slabša prehodnost nosu za dihanje, poln (zabit) nos in nosni izcedek. Ta je lahko voden ali gnojen in lahko izteka skozi nosnici navzven ali nazaj žrelo. Dodatno se pojavijo bolečine ali pritisk v obrazu in slabši vonj.
Same težave bolnikov nam dobro pomagajo pri postavitvi diagnoze. Slednjo podpremo še z endoskopskim pregledom nosu in z računalniško tomografijo (CT) nosu in sinusov.

Kakšne težave imajo bolniki z alergijskim rinitisom?
Alergijski rinitis povzroča drugačne težave od zgoraj naštetih. Poleg vodenega izcedka iz nosu, ki prevladuje, nastopajo močno kihanje v napadih (3 in večkrat zapovrstjo), slaba prehodnost nosu za dihanje in srbenje nosu. Srbijo lahko ušesa in žrelo, pojavi se lahko alergijski konjunktivitis. V okviru slednjega gre za pekoče srbeče oči, občutek peska v očeh, pordele očesne veznice in solzenje.

Kaj ugotovimo pri pregledu bolnika?
Pri bolniku z alergijskim rinitisom lahko ugotovimo malce otekle spodnje veke (kot pri podočnjakih). Opazne so vodoravne gube izpod spodnjih vek in na koži nosu. Zelo poveden znak je alergijsko salutiranje, pri čemer bolnik zaradi srbenja z dlanjo drgne po nosni konici navzgor in navzdol.
Pri pregledu sprednjega dela nosu z nosnim spekulumom ugotovimo bledo modrikasto, oteklo nosno sluznico s prečnimi nitkami sluzi, ni pa nujno. Pregled nosu in endoskopija sta pomembna tudi zaradi izključitve drugih vrst rinosinusitisa in drugih bolezni v tem področju.

Delitev alergijskih rinitisov
Alergijski rinitis razdelimo po trajanju v 2 podskupini:
  • Sezonski – intermitentni, pri katerem ima bolnik težave manj kot 4 dni v tednu ali manj kot 4 zaporedne tedne.
  • Celoletni – persistentni, pri katerem ima bolnik težave več kot 4 dni v tednu in več kot 4 zaporedne tedne.
Po jakosti težav ločimo:
  • Blagi, pri katerem bolnik spi brez težav, ni motenih dnevnih aktivnosti, ni težav v šoli in v službi. Težave so nemoteče.
  • Srednji – hudi, pri katerem bolnik slabo spi ali ima motene dnevne, službene, šolske aktivnosti ali pa so težave velike.

Diagnostika alergijskega rinitisa
Potrebna sta dobra anamneza in klinični pregled (predvsem za izključitev drugih bolezni). Za dokaz alergijskega rinitisa so potrebne značilne težave in pozitivni izvidi pri alergološkem testiranju. Samo pozitivni alergijski testi sami zase še ne pomenijo alergije.
Največkrat se poslužujemo kožnih testiranj, pri katerih v kožo bolnika vnesemo majhne količine tistih alergenov, za katere sklepamo, da povzročajo težave pri bolniku.
To izvemo pri pogovoru z bolnikom. Na primer, ob težavah samo spomladi pridejo v poštev pelodi dreves, ob težavah samo poleti sumimo na trave. Pri celoletnih težavah je v ospredju hišni prah ali mačja dlaka, če ima bolnik mačka oziroma je maček v bližini.
Po vnosu alergenov v kožo opazujemo velikost kožne reakcije, ki jo primerjamo z reakcijo kože po vnosu fiziološke raztopine (negativna kontrola) in histamina (pozitivna kontrola). Če ima bolnik težave, značilne za alergijsko bolezen, in je test pozitiven, smo postavili diagnozo, hkrati pa bolniku omogočimo informacijo, katerim alergenom se mora izogibati.
Bolnikovo kri lahko pregledamo na celokupna protitelesa tipa E (IgE). Ta protitelesa sodelujejo tudi pri alergijskih reakcijah, torej njihova prisotnost v serumu bolnika nakazuje možnost alergijske bolezni. Možno je meriti prisotnost specifičnih IgE proti točno določenim alergenom. Ti testi so dražji. V poštev pridejo v nejasnih okoliščinah in takrat, ko je uporaba kožnih testov lahko nevarna. Smiselni so torej pri dermografizmu (pozitivna reakcija na negativno kontrolo), pri majhnih nesodelujočih otrocih, pri hudi (anafilaktični) reakciji na določen alergen in pri bolnikih, ki zaradi jakosti težav ne morejo prekiniti s protialergijskimi zdravili. Zaradi pogostega hkratnega pojavljanja astme (mnogi menijo, da gre za isto bolezen) je pri bolnikih s celoletnim – persistentnim alergijskim rinitisom potrebno izpeljati diagnostiko v tej smeri.

Zdravljenje alergijskega rinitisa
Pri zdravljenju alergijskega rinitisa uporabljamo različna zdravila. Najpogosteje antihistaminike in nosne kortikosteroide, oboje v obliki nosnih pršil in tablet. V primeru blage oblike začnemo zdraviti z antihistaminiki, v primeru srednje/hude pa najprej s kortikosteroidi. Lahko jih kombiniramo.
Ob uporabi nosnih kortikosteroidov priporočamo pogosto izpiranje nosu s fiziološko raztopino za blaženje suhosti v nosu. Sistemskim kortikosteroidom se izogibamo, razen pri srednji/hudi obliki, kjer jih lahko predpišemo za nekaj dni, nato pa nadaljujemo s prišili. Manj pogosteje uporabljamo stabilizatorje mastocitov – kromoglikat, antiholinergike in antagoniste receptorjev za levkotriene.
Imunoterapija je postopek, pri katerem se v telo postopoma vnaša vedno višje koncentracije alergena, ki sicer bolniku povzroča težave. Cilj je doseči toleranco na določeni alergen in s tem pozdraviti alergijsko bolezen. Postopek traja približno 5 let.
dr. svetuje
Kaj lahko bolnik naredi sam?
  • Izogibanje specifičnim alergenom.
  • Uporabo sintetičnih blazin in prevlek.
  • Zamenjavo starega oblazinjenega pohištva.
  • Zamenjavo pernatih in puhastih blazin.
  • Odstranitev preprog.
  • Redno pranje posteljnine.
  • Redno čiščenje stanovanja.
  • Izogibanje domačim živalim.
  • Izlete v gore in na morje.
  • Zapiranje oken in vrat.
  • Izogibanje visoki travi.
  • Izogibanje vlažnim prostorom.