Maj 2009, 7.5.2009
Naš gost:
Andrej Stare
Spomladanske alergije
Avtor: Andrej Stare, dr. med., spec. splošne medicine
S prihodom pomladi narava oživi, rastline se prebudijo iz zimskega sna, živali se iz svojih zimskih zavetišč prikradejo na prosto. Pomlad pa je tudi čas, ko se razbohotijo alergije, pri ljudeh, ki so preobčutljivi (alergični) na določene zunanje vplive.


Najpogostejše alergije se pojavijo spomladi pri ljudeh, ki so tako imenovani alergiki, tisti, ki so za alergije dovzetnejši.

Poznamo več kot 38.000 snovi, na katere je lahko človek preobčutljiv (alergičen). Po sistemu preobčutljivosti je lahko človek takšen na štiri načine. Predvsem gre za sosledje kemičnih reakcij, ki sprožijo določene reakcije in odgovore organizma pri stiku z alergenom (snovjo, na katero smo alergični), takrat se sproži izločanje določenih snovi (histamin), ki povzročajo hude subjektivne reakcije.

Vse se dogaja na ravni človeške celice, teh pa je v našem telesu več milijard.

Najpogostejše spomladanske alergije so:
  • alergija na cvetni prah (pelode) dreves, trav in drugih rastlin. Predvsem so pogoste alergije na pelode akacije, breze, lipe, poljskih trav, bezga,
  • alergije na sonce,
  • alergije na pike raznih žuželk,
  • druge alergije,
  • poslabšanje kroničnih alergičnih stanj (astma).
Vse alergije učinkujejo na človeka podobno. Pojavijo se nenadoma in povzročajo številne subjektivne in objektivne tegobe.

Najpogostejše subjektivne težave pri spomladanskih alergijah so:

Zamašen nos
– nahod (znan tudi kot seneni nahod) z izcedkom in občutkom pritiska v sinusih in glavi.

Solzne oči
. Veznice pordijo (konjuktivitis), pojavi se tudi vnetje robov vek (blefaritis), oči so občutljive na svetlobo (fotofobija).

Težave z dihanjem
se pojavijo predvsem pri ljudeh, ki imajo astmo, spomladanske alergije pa jih še poslabšajo. Astmatiki potrebujejo zaradi težav z dihanjem takojšnjo terapijo in seveda čimprejšnjo premestitev z območja največje koncentracije alergičnih agensov. Pojavijo se dražeči kašelj, povečano izločanje sluzi iz dihal, pekočine in srbečica v zgornjih dihalih in pljučnem sistemu.

Kožne manifestacije
so ene najpogostejših. Opisujemo kožne spremembe (eflorescence), ki so po eni strani zelo srbeče, po drugi pa so pekoče in zbadajoče. Te spremembe povzroča histamin s svojim značilnim kožnim odgovorom. Na koži se pojavijo tako imenovane urtike (področja pordele kože, ki so srbeče in pekoče ), bule in tudi nekatere druge oblike kožnih eflorescenc.
Vsako alergijo je treba jemati resno, saj so lahko posledice nepredvidljive. Veliko ljudi ima kronične alergične težave spomladi, zato si znajo pomagati sami in se pripravijo na obdobje cvetenja narave.

Pomembno je
, da se vsak človek spozna z boleznijo, jo prepozna sam in zna ukrepati do obiska pri zdravniku. Za kronične alergične bolezni je priporočljivo, da se bolniki pripravijo na obdobje »cvetenja« še pozimi. Zato nekateri specialisti dermatologi (ukvarjajo se z alergijami) priporočajo, da je treba preventivno dobiti več injekcij antialergikov na koncu zimskega obdobja.

Astmatiki
so eni najtežjih kroničnih bolnikov. Njihova dihalna stiska je lahko v hipu pogubna in se konča s smrtjo. Pri marsikaterih astmatikih povzroči prav spomladansko cvetenje poslabšanje temeljne bolezni.
Astmatiki se zdravijo z določenimi spreji in inhalatorji (ventolin, berotec, berodual, spyriva), tabletami (aminofilin, asthmophyllin) in celo inhalacijami kisika.

Ko se pojavi spomladanska alergija prvič
Treba je predvsem ohraniti mirno kri in razsodnost. V lekarnah je mogoče brez recepta dobiti zdravila proti alergijam (antihistaminiki). Jemati jih je treba po priloženi shemi, ponavadi dvakrat na dan po eno tableto. Hkrati je treba zavarovati svoje vidne sluznice in dihala pred vdorom novih količin alergenov. V hujših primerih je potrebna intramuskularna aplikacija injekcij antialergikov (synopen, tavegyl), v najhujših primerih pod strogim nadzorom specialista pa tudi intravenozna aplikacija antialergikov. Takrat je ponavadi potreben tudi sprejem v bolnišnico.

Alergija na pike žuželk
Preventiva pred piki žuželk je skromna. Žuželke, predvsem ose, čebele, sršeni in obadi, lahko povzročijo izjemno hude reakcije organizma. Strup, ki ga spustijo ob piku v človeško telo, lahko povzroči razen lokalnih reakcij tudi tako imenovani quinquejev edem grla, ki je lahko smrten. Pri pikih žuželk se moramo varovati predvsem pikov v okolico ust in grla.
Če nam pika ni uspelo preprečiti, je treba mesto pika hladiti z ledom in čim prej poiskati zdravniško pomoč. Z ustrezno terapijo (injekcije antialergikov in kortikosteroidov) bodo ustavili hude posledice pikov.

Alergija na sonce
Sicer je redkejša, a toliko bolj neprijetna. Ljudje, ki jim sončno sevanje povzroči in izzove alergično reakcijo, se morajo izogibati neposrednega sončenja in uporabljati visok zaščitni faktor. Vsekakor pa je primerno začeti že pozimi jemati antialergijsko zaščito.