December 2010, 8.12.2010
Tema meseca:
Angiološka ambulanta
Ultrazvočna preiskava arterij in ven
Avtor: Vinko Boc, dr. med., spec. internist angiolog
Angiologija je medicinska veda, ki se ukvarja s prepoznavanjem in zdravljenjem bolezni žil. V širšem pomenu besede se angiologija ukvarja z vsemi žilami v telesu.

V ožjem pomenu pa predvsem s perifernimi arterijami okončin, aorto in globokimi venami okončin. Ultrazvočna preiskava žil predstavlja pomembno orodje pri odkrivanju in zdravljenju žilnih bolezni.

Periferna arterijska bolezen
Periferna arterijska bolezen (PAB) je zahrbtna in nevarna bolezen, ki največkrat prizadene arterije spodnjih udov. Vzrok za to pogosto bolezen je napredovala ateroskleroza, ki postopno zožuje prizadeto arterijo in jo lahko tudi povsem zamaši. Prvi znak nezadostne prekrvitve je neprijeten, stiskajoč občutek v mišicah spodnjega uda med hojo. Bolečine se sprva pojavijo po daljši hoji, z napredovanjem bolezni pa je razdalja, ki jo bolnik lahko prehodi brez bolečin, vse krajša. Koža na prizadetem udu je hladna, stanjšana, bleda ali rdečkasto modrikasta in slabo poraščena, nohti pa zadebeljeni. Arterijski utrip na stegnu, v podkolenski jami, za notranjim gležnjem ali na hrbtišču stopala je slabo otipljiv ali celo neotipljiv. V najbolj napredovali obliki PAB povzroči odmrtje tkiva – gangreno stopala. PAB prizadene vsakega šestega človeka, starejšega od 55 let. Velika večina ljudi s PAB ne čuti težav in le pet odstotkov bolnikov navaja bolečine v stegnih in mečih med hojo. Pri enem odstotku teh bolnikov se pretok zmanjša pod kritično mejo. Takrat je nujen zdravniški poseg, ki ponovno vzpostavi pretok skozi prizadete arterije, sicer bolniku grozi izguba uda (amputacija). V angiološki ambulanti lahko z ultrazvočnim pregledom natančno prikažemo aterosklerotične spremembe na arterijah. Ultrazvočni pregled je nepogrešljiv pri odkrivanju in spremljanju napredovanja PAB, olajša pa nam tudi odločitev o morebitnem invazivnem zdravljenju – balonskem širjenju žile ali kirurškem zdravljenju. Ultrazvočno preiskavo arterij spodnjih okončin tako priporočamo pri bolečinah v nogah med hojo ali v mirovanju in v primeru ran na nogah, ki se slabo celijo. Preiskava je priporočljiva predvsem pri sladkornih bolnikih, bolnikih s povišanim krvnim tlakom in povišano ravnijo maščob v krvi ter pri kadilcih. Zgodnje odkritje PAB pa nam ne omogoča le pravočasnega zdravljenja bolezni, temveč tudi oceno zdravja drugih arterij v telesu. Ateroskleroza praviloma prizadene tudi druge arterije, zato ima večina bolnikov s PAB zožitve tudi na žilah, ki prehranjujejo srce, in na tistih, ki oskrbujejo možgane. Koronarna bolezen srca se lahko kaže kot bolečina za prsnico (angina pektoris) ali kot srčna kap (infarkt). Ateroskleroza možganskih žil pa lahko povzroči možgansko kap (inzult). S pravočasnim odkritjem in pravilnim zdravljenjem PAB lahko močno prispevamo k preprečevanju srčnega infarkta in možganske kapi.

Anevrizma trebušne aorte
Najpogostejša bolezen aorte je vrečasta ali vretenasta razširitev – anevrizma aorte. Anevrizma aorte večinoma ne povzroča simptomov, zato jo najpogosteje odkrijemo naključno, pri ultrazvočni preiskavi trebuha. Redko bolnik čuti utripanje, nelagodje in polnost v zgornjem delu trebuha. Včasih jo lahko otipamo, pri zelo suhih osebah pa se utripanje (pulzacije) celo vidi. Večanje anevrizme povzroči bolečine v trebuhu in hrbtu, ki lahko izžarevajo v spodnje ude, ter prebavne motnje. Kljub temu, da večina bolnikov nima težav, gre za potencialno nujno stanje; če pride do predrtja (rupture) anevrizme, lahko bolnik brez takojšne kirurške oskrbe v zelo kratkem času izkrvavi. Pretrganje ali ruptura anevrizme se kaže kot nenadna huda bolečina v trebuhu in hrbtu, napet trebuh, pulzirajoča masa v trebuhu ali izguba zavesti. V angiološki ambulanti lahko z ultrazvočnim pregledom trebušne aorte enostavno in natančno izmerimo premer aorte. Priporočamo ga moškim po 60. letu in ženskam, ki so dopolnile 60 let in imajo dodatne dejavnike tveganja za srčno-žilne bolezni, ter vsem osebam, starejšim od 50 let, ki imajo bolezen prisotno v družini. Pri osebah, ki so opravile presejalni UZ trebušne aorte in imajo premer aorte manj kot 3 cm, nadaljnji ukrepi niso potrebni. Pri premeru aorte med 3 in 4,5 cm so potrebne redne UZ kontrole, pri premeru aorte več kot 4,5 cm pa svetujemo napotitev v terciarno ustanovo zaradi odločitve o nadaljnjem spremljanju ali invazivnem zdravljenju. Zdravljenje je lahko kirurško ali endovaskularno.

Vensko popuščanje
Kadar kri zastaja v venah nog, se vene lahko čezmerno raztegnejo, zvijugajo in sčasoma se lahko razvijejo krčne žile – varice. Znaki, ki nas opozarjajo na popuščanje ven, so bolečine v nogah, občutek težkih, srbečih ali pekočih nog, otekanje nog in/ali gležnjev, nočni krči in nemirne noge. Pod kožo lahko opazimo razširjene podkožne vene. Koža se lahko sčasoma temneje obarva, v primeru hudega popuščanja pa lahko na koži nastane venska razjeda – ulkus. V angiološki ambulanti z ultrazvočnim pregledom odkrivamo popuščanje (insuficienco) globokih in povrhnjih ven spodnjih okončin: prikažemo širino ven, učinkovitost venskih zaklopk ter smer in hitrost toka krvi. Ti podatki nam omogočijo pravilno izbiro načina zdravljenja, o katerem odloča dermatolog.

Venska tromboza
Ultrazvočna preiskava ven je nujna pri nenadno nastali oteklini in/ ali bolečini noge ali roke. V tem primeru gre lahko za vensko trombozo – nastanek strdka v globokih venah okončin. Z ultrazvokom prikažemo prehodnost in stisljivost globokih ven. Razširjena in nestisljiva vena, v kateri ne vidimo pretoka krvi, z veliko verjetnostjo kaže na globoko vensko trombozo. Venska tromboza je lahko življenjsko nevarna bolezen. Del strdka se namreč lahko odtrga in s krvjo odpotuje v pljučni obtok. Tako stanje imenujemo pljučna embolija in lahko zahteva bolnišnično zdravljenje. Danes zdravimo vensko trombozo ambulantno, in sicer z zdravili proti strjevanju krvi.
dr. svetuje
Ultrazvok ven
  • Ultrazvočno preiskavo arterij spodnjih okončin priporočamo pri bolečinah v nogah med hojo ali v mirovanju ter v primeru ran na nogah, ki se slabo celijo.
  • Ultrazvočno preiskavo trebušne aorte priporočamo moškim po 60. Letu, ženskam, ki so dopolnile 60 let in imajo dodatne dejavnike tveganja za srčno-žilne bolezni, ter vsem
  • osebam, starejšim od 50 let, ki imajo bolezen prisotno v družini.
  • Ultrazvočna preiskava globokih ven je nujna pri nenadno nastali oteklini in/ali bolečini noge ali roke.