Marec 2011, 2.3.2011
Zdravniki svetujejo:
Antibiotiki in probiotiki
Avtor: Maja Kolšek Šušteršič, dr. med.
V zadnjem času je vedno več govora o pomenu probiotikov v prehrani. Zagotovo ste že slišali, da so jih priporočili prijateljici, ki je dlje časa jemala antibiotike, sorodniku, ki ima sindrom vzdraženega črevesja, kolegu, ki je na potovanju in preboleva potovalno drisko, ali na splošno za krepitev imunskega sistema.
Kaj so antibiotiki?
Verjetno je vsak od nas vsaj enkrat v življenju prejemal antibiotike zaradi bakterijske okužbe. So spojine biološkega izvora, ki jih proizvajajo glive, bakterije, lišaji ali višje rastline in v majhnih koncentracijah ubijajo druge (patogene) mikroorganizme ali zavirajo njihovo rast. Sem prištevamo tudi njihove polsintezne derivate.

Kaj so probiotiki?
Beseda izhaja iz grškega izraza pro bios (za življenje). Po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije so probiotiki živi mikroorganizmi, ki – zaužiti v zadostni količini – zagotavljajo koristi za zdravje gostitelja. Gre za nepatogene bakterije, podobne bakterijam, ki pri zdravih posameznikih naseljujejo prebavni trakt in skrbijo za primerno črevesno mikrofloro, kar preprečuje naselitev patogenih bakterij in s tem želodčno-črevesne infekcije. Največkrat se kot probiotike uporablja mlečnokislinske bakterije iz rodu laktobacilov, bifidobakterij, enterokokov in streptokokov.

Pozitivni učinki
Obstajajo trditve, da je uporaba probiotikov koristna pri različnih zdravstvenih stanjih in kot preventiva določenim boleznim, kar na žalost pogosto ni znanstveno dokazano.
S študijami podprti so pozitivni učinki, ki jih imajo pri preprečevanju drisk, povzročenih z antibiotiki, pri driskah zaradi okužb, pri potovalnih driskah in tudi pri zaprtju, pri lajšanju simptomov sindroma vzdraženega črevesja ter pri krepitvi imunskega sistema. Kadar jih uporabljamo med zdravljenjem z antibiotiki, je pomembno, da med zaužitjem antibiotika in probiotika mineta vsaj dve uri.

Ob zdravljenju z antibiotiki
Pogosto se pri zdravljenju, zlasti s širokospektralnimi antibiotiki, pojavljajo težave zaradi porušene bakterijske mikroflore v organizmu. Omenila sem že driske, povezane z antibiotično terapijo, neredko pa se lahko pojavlja tudi glivično ali bakterijsko vnetje nožnice, zlasti pri ženskah, ki so k temu nagnjene.
V teh primerih je uporaba probiotikov že med zdravljenjem z antibiotiki koristna. Za vzpostavitev normalne črevesne flore jih jemljemo per os (oralno), za vzpostavitev normalne vaginalne flore pa so na voljo v obliki vaginalnih kapsul ali tablet. To vrsto terapije je mogoče uporabljati tudi sicer, kot preventivo pri ženskah, ki pogosto trpijo za vnetjem nožnice.

Kje jih najdemo?
Vnašamo jih lahko s hrano – jogurt, kislo mleko, fermentirani napitki, skuta in druge vrste svežega sira – ali pa kot prehransko dopolnilo v obliki kapsul, tablet, praškov in vaginalnih globul, ki jih lahko kupimo v lekarni brez recepta.

Previdnost pri uporabi ...
Kljub vsem dobrim lastnostim probiotikov, moramo biti v nekaterih primerih previdni. Odsvetovani so pri kritično bolnih ljudeh, pri katerih se je s študijami izkazalo, da povzročajo večjo smrtnost, ravno tako se njihova uporaba ne priporoča pri imunokompromitiranih bolnikih. Jemanje probiotikov je pri majhnih otrocih povezano z večjo pojavnostjo alergij, zato je pri tej starostni skupini odsvetovano. Vedno, kadar imamo težave s strani prebavil, je potrebno najprej obiskati zdravnika, da se izključi resna obolenja, in se z njim posvetovati glede jemanja probiotikov.