Marec 2011, 2.3.2011
Zdravniki svetujejo:
Antioksidanti
Prehranska dopolnila kot medijske zvezde
Avtor: asist. Rok Lokar, dr. med., spec. družinske medicine
Prehranska dopolnila so pogosto v ospredju medijske pozornosti, predvsem v propagandne namene; o dejanskih, dokazanih koristih je premalo govora.


V ospredju medijske propagande so zadnje čase predvsem tista prehranska dopolnila, ki domnevno izboljšujejo imunski sistem, in antioksidanti. Mnoge reklame med obema kategorijama potegnejo kar enačaj in antioksidantom pripisujejo tudi moč krepitve imunskega sistema, saj naj bi s svojim redukcijskim (oz. antioksidativnim) potencialom ščitila pred škodljivimi zunanjimi vplivi in škodljivci. Ali je temu res tako?

Oksidativni procesi v telesu
Včasih lahko preberemo, kako je razmeroma velika ironija, da je kisik, ki ga nujno potrebujemo za življenje, pravzaprav strupen. To vsekakor drži, a je takoj potrebno dodati, da je strupena pravzaprav vsaka snov; vse je samo vprašanje količine oziroma koncentracije.
Med biokemičnimi procesi v telesu, ki so nujni za življenje in preživetje, je kar precej oksidativnih procesov. Kar je seveda samoumevno, sicer za življenje ne bi potrebovali kisika. Tako kot vsi drugi procesi v telesu, so tudi oksidativni zelo natančno regulirani, večinoma s sistemi tako imenovanih negativnih povratnih zvez. To pomeni, da če se (na primer) koncentracija neke snovi preveč zviša, se po negativni povratni zvezi zniža koncentracija tiste snovi, ki pozitivno vpliva na prvo (oziroma jo zvišuje) in se na ta način vzpostavi oziroma ohrani ravnovesje. Regulacija je praktično brezhibna in pri zdravih ljudeh ne potrebuje nikakršne zunanje pomoči. Večina teh procesov poteka v jetrih, najpomembnejši antioksidant pa je snov po imenu glutation. Gre za enostavno molekulo, sestavljeno iz treh aminokislin (ne-esencialnih), ki jo telo zlahka tvori v zadostnih količinah.

Manjkajoče snovi v telesu
Mnoge življenjsko potrebne snovi zna telo iz osnovnih gradnikov ustvariti samo (kot na primer že omenjeni glutation), vendar pa obstaja nekaj nujno potrebnih snovi, ki jih moramo dobiti s hrano. V grobem povedano so to tako imenovane esencialne aminokisline (gradniki beljakovin), esencialne maščobne kisline (gradniki maščob), vitamini in minerali. Esencialnih aminokislin za odrasle je osem, za otroke deset, esencialni maščobni kislini pa sta samo samo a-linolenska in linolejska kislina. Obe sta tako imenovani omega maščobni kislini, prva omega-3 in druga omega-6, a o tem kdaj drugič.
V uravnoteženi prehrani je vseh teh snovi več kot dovolj in jih ni potrebno dodajati. Izjeme so določena stanja (na primer nosečnost) in bolezni (na primer presnovne bolezni, zastrupitve in podobno). V takih primerih je smotrno ali potrebno dodajanje nujno potrebnih snovi, predvsem vitaminov in mineralov, najpogosteje v obliki prehranskih dopolnil, kot so na primer priljubljene »multivitaminske« tablete.

Snovi, ki delujejo antioksidativno
Od že omenjenih vitaminov in mineralov sta kot antioksidanta bolj znana vitamina A in E, v manjši meri vitamin C. V bolj ali manj vseh kombiniranih prehranskih dopolnilih so v večji ali manjši količini zastopani vsi našteti. Vsaka zaužita hrana ima v večji ali manjši meri izraženo antioksidativno delovanje; najmanj meso, največ določene vrste zelenjave. Tudi večina snovi, ki se jih uporablja v tradicionalni medicini, ima precej izražen redukcijski potencial (oziroma antioksidativni učinek).
Najpogosteje uporabljani antioksidanti, čeravno večinoma ne s tem namenom, pa so kave in čaji. Pri tem imam v mislih pravo kavo in prave ter zeliščne čaje; kavni nadomestki in »sadni« čaji teh učinkov nimajo. Nekatere vrste zeliščnih čajev (na primer znani rooibos) vsebujejo zelo veliko antioksidantov.

Kava in čaj


Zanimivo je, da so ljudje večinoma zmotno prepričani, da obstaja več vrst pravih čajev, o kavi pa nasprotno, da gre za isto vrsto, le iz različnih koncev sveta in pripravljeno na različne načine. Resnica je ravno obratna. Kavovcev – to je rastlin, katerih zrnje uporabljamo za pripravo prave kave – je na svetu znanih več kot 90 vrst.
Pravi čaji pa so – brez izjeme – vsi narejeni iz listov čajevca (lat. Camellia sinensis). Med pravimi čaji so najbolj znani zeleni, črni, beli in v zadnjem času predvsem rumeni. Obe žlahtni tekočini vsebujeta precej podobne snovi, le v nekoliko drugačnih razmerjih. Med pomembnejšimi so poleg antioksidantov še ksantini (kofein, teofilin, teobromin). Tanini so prisotni v pravem čaju, v kavi pa ne; o tem, koliko so škodljivi ali morda celo koristni, si medicinska znanost zaenkrat še ni enotna. Od naštetih snovi vsebujejo zeliščni čaji samo antioksidante in malo taninov.
Antioksidanti: da ali ne
Študije, ki so preučevale vpliv dodajanja antioksidantov v prehrano, so si v glavnem enotne, da posebnega pozitivnega učinka na zdravje ni. Dve večji študiji sta celo pokazali, da dodajanje večjih količin vitamina A in vitamina E poveča umrljivost. Po drugi strani je nekaj večjih študij pokazalo, da zmerno uživanje kave in čaja (okrog dve skodelici dnevno) nekoliko zmanjša umrljivost.
Taki izsledki pravzaprav niso nič presenetljivega, saj zgolj potrjujejo tisto staro trditev, da moramo vse početi zmerno in biti zmerni v vsem. Dodajati določene snovi v manjših količinah v obliki prehranskih dodatkov torej ni škodljivo, večinoma pa tudi koristi ni nobene.
To seveda ne velja za tiste, ki jim zaradi telesnih stanj ali bolezni zdravnik svetuje ali predpiše določeno prehransko dopolnilo. Ne trudimo se uživati kave ali čaja, če nam ne prija. Tisti, ki to radi počno, pa lahko brez skrbi za zdravje to še počno še naprej – zmerno, seveda.
dr. svetuje
Zdravi ljudje prehranskih dopolnil ne uporabljajmo vsevprek, še posebej ne tistih, ki imajo reklamiran določen učinek, kot so na primer antioksidanti. Dodajati kakšen multivitaminski pripravek v manjših količinah ni škodljivo, posebne koristi tudi ni. Bolni naj pri tem upoštevajo navodila svojega zdravnika. Kavo in čaj v zmernih količinah (to je okrog dve skodelici dnevno) lahko uživamo brez strahu za svoje zdravje, prav možno je celo, da je učinek za zdravje ugoden.