November 2009, 4.11.2009
Kardiologija:
Arterijska hipertenzija
Visoki tlak je tihi ubijalec
Avtor: Marko Gričar, dr. med., spec. internist kardiolog
Pri zdravljenju arterijske hipertenzije, ki je eden glavnih in najnevarnejših dejavnikov ogroženosti za srčno-žilne zaplete, smo kljub znanju in dobrim zdravilom premalo uspešni. Pozabljamo, da previsok krvni tlak neusmiljeno ubija.

Kaj je arterijska hipertenzija
Previsokemu krvnemu tlaku v arterijah rečemo arterijska hipertenzija. Krvni tlak je previsok, če izmerjena vrednost presega 140/90 mm Hg. Tlak izražamo v milimetrih stolpca živega srebra (mm Hg). Optimalen je 120/80 mm Hg. Prva vrednost je sistolični ali zgornji krvni tlak, ki je višji in nastane zaradi potiska vala krvi iz srca v arterije ob vsakem srčnem utripu, druga (nižja) vrednost pa je diastolični ali spodnji krvni tlak, ki ga izmerimo, ko srce miruje in je napetost v žili posledica le prožnih vlaken in skrčenosti mišic v žilni steni. Krvni tlak merimo z manometri na pero, z živosrebrnimi manometri ali z najbolj razširjenimi elektronskimi merilci.

Vrste arterijske hipertenzije
Arterijska hipertenzija je pogosta, odkrijemo jo pri več kot 40 odstotkih odrasle populacije, njena pojavnost se s starostjo povečuje.
Najpogostejša je esencialna ali primarna arterijska hipertenzija, pri kateri jasnega vzroka ne najdemo, je pa dedno pogojena in povezana s starostjo, spolom (moški zbolevajo pogosteje), izpostavljenostjo stresu, kajenjem, čezmerno telesno težo, telesno nedejavnostjo ter čezmernim uživanjem soli in alkohola.
Vsi našteti spadajo poleg arterijske hipertenzije med dejavnike tveganja za nastanek in razvoj srčno-žilnih bolezni. Esencialne hipertenzije navadno ne moremo dokončno pozdraviti, jo pa trajno zdravimo.
Redkejši so primeri sekundarne arterijske hipertenzije, ki je posledica druge bolezni (npr. bolezni nadledvične žleze, ščitnice, ledvic, ledvičnih arterij) ali vpliva nekaterih zdravil. Takšno hipertenzijo pogosto lahko ozdravimo.

Kaj lahko povzroči previsok krvni tlak
Visok krvni tlak na začetku ne povzroča nujno subjektivnih težav, povzroča pa škodo v žilni steni, ki je bolj obremenjena oziroma napeta. Poslabša se delovanje tanke notranje gladke žilne ovojnice, ki jo sestavlja le ena plast celic, imenovana endotelij, v žilni steni nastane vnetje in vanjo začnejo prodirati delci holesterola ter druge škodljive snovi.
V žilni steni se začnejo tvoriti zadebelitve oziroma maščobne lehe in pozneje plaki, ki lahko začnejo ožiti svetlino žile ter ovirati pretok krvi.
Zaradi napredujočih bolezenskih sprememb v žilni steni se tudi mišična plast v njej ne more več učinkovito sprostiti in ostaja preveč skrčena, kar spet onemogoča ali otežuje znižanje krvnega tlaka. Tako se začne ateroskleroza, ki je počasen, kroničen in napredujoč vnetni proces v steni arterij po telesu. Če plak v žilni steni poči, tam nastane strdek, ki lahko zapre žilo in popolnoma onemogoči pretok krvi v določen organ ali njegov del. Če se to zgodi v koronarni arteriji, nastane srčni infarkt, če pa v možganski arteriji, nastane možganska kap.
To sta zelo huda srčno-žilna zapleta: srčni infarkt je najpogostejši vzrok smrti, možganska kap pa drugi najpogostejši vzrok in prvi vzrok invalidnosti v razvitih državah. K zapletom uvrščamo še okvare ledvic in oči ter srčno popuščanje. Arterijska hipertenzija tako neposredno in posredno vodi v smeri teh in drugih zapletov, zato ji rečemo tihi ubijalec številka 1.

Zdravljenje arterijske hipertenzije rešuje življenje
Z zniževanjem oziroma uravnavanjem krvnega tlaka z zdravili in spremembami življenjskega sloga je mogoče zmanjšati verjetnost hudih zapletov: možgansko kap lahko zmanjšamo za 35-40 odstotkov, srčno kap za 20-25 in srčno popuščanje za več kot 50 odstotkov.
Znižanje krvnega tlaka za le 10-15 mm Hg zmanjša tveganje možganske kapi pri mlajših in starejših za več kot tretjino.

Pri zdravljenju arterijske hipertenzije nam gre slabo
Kljub poznavanju bolezni in jasnim smernicam za zdravljenje ter kljub učinkovitim zdravilom ima redkokateri bolnik z arterijsko hipertenzijo učinkovito uravnan krvni tlak (verjetno manj kot 10 odstotkov), kar je zelo skrb vzbujajoče.
Večina bolnikov potrebuje več različnih zdravil za zniževanje krvnega tlaka.
Po zadnjih raziskavah ima v Evropi izmed bolnikov s koronarno boleznijo, ki so najbolj ogroženi in bi morali biti najbolj skrbno zdravljeni, le okrog 40 odstotkov dosežene ciljne vrednosti krvnega tlaka, vsi drugi pa imajo previsokega kljub zdravljenju in nadzoru.
Potrebnega bo še veliko napora stroke, civilne družbe, države in navsezadnje vsakega od nas, da bomo zmanjšali ogroženost, ki jo povzroča previsok krvni tlak.