Oktober 2009, 30.9.2009
Zdravniki svetujejo:
Atopijski dermatitis
Kronično vnetje kože
Avtor: asist. Lilijana Mervic, dr. med., spec. dermatovenerolog
Atopijski dermatitis je kronično vnetje kože, ki se pojavlja v vseh starostih, vendar je najpogostejši pri otrocih.

V 60 odstotkih se bolezen pojavi v prvem letu življenja, do petega leta doživi prvi izbruh bolezni 90 odstotkov bolnikov z atopijskim dermatitisom. Pozneje se bolezen postopoma umiri ali celo izzveni. Po tretjem letu starosti ima težave le še polovica obolelih otrok, v odrasli dobi le še desetina bolnikov. Pri številnih posameznikih se atopijski dermatitis sčasoma preseli s kože na dihalne poti in se namesto njega razvijeta seneni nahod ali astma.

Vzroki za nastanek atopijskega dermatitisa
Naše znanje o vzrokih za nastanek atopijskega dermatitisa je še vedno nepopolno. Vemo, da sodeluje pri tej bolezni več dejavnikov, od katerih jih poznamo le nekaj:
  • dednost (70 odstotkov bolnikov z atopijskim dermatitisom ima vsaj enega družinskega člana z atopijsko boleznijo: atopijski dermatitis, astma ali seneni nahod),
  • okvarjeno pregradno delovanje kože, zaradi česar postane ta suha in dovzetna za škodljive vplive dražečih snovi iz okolja,
  • okužba z bakterijo stafilokokus aureus,
  • mehansko draženje.

Klinični potek atopijskega dermatitisa
Za bolezen so značilni izrazit srbež, izpuščaj na tipičnih mestih in kronični potek v obliki poslabšanja in izboljšanja. Srbež sili bolnika k drgnjenju in praskanju kože, kar povzroči zagon izpuščaja in kožo poškoduje. Srbež negativno vpliva na spanje, počitek in koncentracijo.
Razporeditev izpuščaja se značilno spreminja s starostjo. Do drugega leta bolezen prizadene lica, zapestja in zunanje predele okončin. Lahko je obolela celotna koža, z izjemo predela pod plenicami, ki ni nikoli prizadet. Pri otrocih, starih od dve do 12 let, se izpuščaj najpogosteje pojavlja na koži upogibnih predelov okončin, vratu in gležnjev. Pri najstnikih in odraslih še vedno opažamo obolele upogibne predele okončin, pa tudi obraz, predvsem predel okoli oči, ter roke in stopala. V zgodnjem otroštvu navadno poteka bolezen zelo akutno, z intenzivno rdečico in rosenjem. Z odraščanjem postane vnetje kože kronično, suho in luščeče. Diagnoze atopijskega dermatitisa ni preprosto postaviti, saj žal nimamo laboratorijskega testa, ki bi nam ga zanesljivo potrdil. Še bolj zapleteno je ugotavljanje vzroka bolezni.

Zdravljenje in nega kože
Z zdravili, ki so na voljo, atopijskega dermatitisa ne moremo ozdraviti, lahko pa z njimi pomembno omilimo neprijetne znake. Cilj zdravljenja je omogočiti bolniku kakovostno življenje brez srbeža s čim manj spremembami na koži. Pri atopijskem dermatitisu je zaradi okrnjenega pregradnega delovanja kože nujno potrebna redna nega kože, tudi ko se stanje izboljša in na koži ni videti vnetnih sprememb. Zdravljenje akutnih in hujših oblik atopijskega dermatitisa se začne z lokalnimi kortikosteroidi. Učinkovita so tudi novejša lokalna zdravila, ki delujejo protivnetno, a ne vsebujejo kortikosteroidov. Kadar gre za alergijo na hrano, je potrebna dieta. Z ureditvijo okolja se izognemo inhalacijskim alergenom, npr. hišni pršici. Bolnik mora skrbeti, da kožo čim manj draži. Zato odsvetujemo uporabo tekočih mil in penečih kopeli. Skrbno je treba izbirati neodišavljene negovalne pripravke, ki kože ne izsušijo. Po kopeli se je vedno treba namazati z negovalnim pripravkom, ki je namenjen suhi in občutljivi koži. Svetujemo mehka bombažna oblačila, pranje z manjšo količino neagresivnega pralnega praška in ponovni program izpiranja brez uporabe mehčalca.
dr. svetuje
  • Najpomembnejši ukrep pri atopijskem dermatitisu je redna, vsakodnevna nega kože z negovalnimi pripravki, ki so primerni za suho in občutljivo kožo.
  • Vnetje v večini primerov hitro umirimo z lokalnimi zdravilnimi pripravki, ki jih predpiše zdravnik.
  • Praskanje in drgnjenje kože je škodljivo, saj vodi v začaran krog srbež–praskanje–še močnejši srbež.