November 2010, 3.11.2010
Veliki intervju:
Bartenjev
prof. dr. sci. Mitja Dimitrij Bartenjev, dr. dent. med., višji svetnik, prim. Marija Dragica Bartenjev, dr. med., spec. pediatrinja, otroška kardiologinja
Avtor: Maja Zajc
Sekcija za otroško in preventivno zobozdravstvo ter Katedra za otroško in preventivno zobozdravstvo Medicinske fakultete v Ljubljani sta v septembru organizirala mednarodne pedontološke dneve.

Pogovarjali smo se s častnim predsednikom te sekcije, z rednim prof. dr. sci. Mitjo Dimitrijem Bartenjevom, dr. dent. med., višjim svetnikom, ki je svojo poklicno kariero posvetil preventivi zob pri otrocih. Pridružila se nam je tudi žena, prim. Marija Dragica, dr. med, spec. pediatrinja, ki pa se je ukvarjala predvsem s prirojenimi srčnimi napakami otrok. Oba sta upokojena.

Zobje, ogledalo zdravja!

Profesor Bartenjev, od 1976 do 1998 ste bili drugi predstojnik katedre za otroško in preventivno zobozdravstvo. Sodelovali ste pri zobozdravstvenem vzgojnem programu za preventivo. Kaj ste dosegli s tem programom?
Na katedri sem nadaljeval delo prof. dr. Krušiča, prvega predstojnika, ki je bil tud moj učitelj. S programom smo dosegli izrazito znižanje kariesa, zobne gnilobe. Za merjenje kariesa se najpogosteje uporablja KEP indeks (število karioznih, ekstrahiranih in plombiranih zob). Pri predšolskih in šolskih otrocih do 12. leta je bil ta indeks v začetku zelo visok. Vsi, ki delamo v otroškem zobozdravstvu in oddelku za otroško preventivo zobozdravstva, smo ta KEP indeks uspeli znižati na tako zavidljivo raven, da so nam celo v svetovni zdravstveni organizaciji priznali, da smo dosegli fantastične uspehe.

Torej so danes otroci dobro poučeni in bolje skrbijo za svoje zobe?
Res je, otroci so bolje poučeni, prav tako njihove matere. Imamo materinske šole, kjer se nosečnice poučuje o tem, kaj je potrebno, da bodo imeli otroci čim boljše zobe in prav tako tudi one same. Ko se otroci rodijo, so prvi vzgojitelji predvsem matere, nato pa skrb kmalu prevzamejo otroški dispanzerji. Otroke vabijo na preventivne preglede, če je potrebno jim popravijo zobe v otroških zobozdravstvenih ambulantah, hkrati pa jih poučijo o tem, kako ohraniti zobe zdrave. To velja za predšolske otroke, nato se aktivnosti nadaljujejo pri šolskih zobozdravnikih. Treba se je zavedati, da samo pouk ni dovolj, da bi bili dovolj poučeni, zato je treba zdrav način življenja in skrb za zobe nenehno promovirati.

Ali mit »vsaka nosečnost – en izgubljeni zob« drži?
Ne. To je bila puhlica, ki je dolgo veljala. Če nosečnica skrbi za svoje zobe, jih ne bo izgubila. Treba je vedeti, da otrok za poapnitev svojih zob kalcija ne črpa iz maternih zob, ampak iz njene krvne plazme. Če pa je tega kalcija premalo, ga posredno črpa iz kosti.

Ali lahko vplivamo na zdravje otrokovih zob že med nosečnostjo?
Mlečni zobje že v času nosečnosti poapnijo, zato je treba dovajati dovolj vitaminov, mineralov. Če se mati med nosečnostjo pravilno prehranjuje, bo otrok prinesel dobro doto na svet.

Ali duda kakorkoli škoduje?
Da. Lahko vpliva na oblikovanje zobnih lokov. Duda naj bo čim manj časa v ustih, uporablja pa naj se tako imenovana ortopedska duda. V primeru, da so mlečni zobje krivi, se to ne prenaša v stalno zobovje, če prej odstranimo vzrok – dudanje.

Kdaj začeti z ustno higieno pri majhnih otrocih?
Z ustno higieno naj se prične takoj. Otrok ima na začetku lahko sor oziroma glivice, ki jih je potrebno nežno obrisati s kamiličnim ali nesladkanim čajem. Ko izraste prvi mlečni zob, je potrebno začeti s čiščenjem, da preprečimo zobno gnilobo.

Ali starši dovolj pozornosti posvečajo negi otrokovih zob?
Odvisno. Nekateri starši pretirano skrbijo za zobe svojih otrok, drugi pa se ne zmenijo. Pouk in osveščanje mora biti usmerjeno tudi na starše.

Kateri so najpogostejši razlogi za obisk otroka pri zobozdravniku?
Nekoliko bolj pazljivi starši pripeljejo otroka v ordinacijo pogosteje. Pri šestih mesecih bi morali otroku že izrasti prvi zobje, v primeru, da še niso, jih to skrbi. Treba je vedeti, da so hipodontije, prirojeno manjše število zob pri mlečnih zobeh, razmeroma redke, saj se pojavijo pri manj kot petih odstotkih otrok. Če zobje ne zrastejo takoj, si zato ni treba delati skrbi, še najmanj pa hoditi na rentgen. Lahko se zgodi, da prvi zob zakasni, vsi ostali pa potem zrastejo ob pravem času. Če je otrok star dve leti in še nima zob, potem je to druga zgodba. Pogosto je razlog za obisk tudi estetske narave, recimo zaradi “špranje” oziroma diasteme med sprednjimi zobmi. Ta je pri mlečnih zobeh celo ugodna, ker je potem več prostora za stalne zobe. Sicer pa vestni starši pripeljejo otroka na pregled, ko opazijo karies, obloge na mlečnih zobeh (ki so lahko črnikaste, a niso nevarne) ali zaradi ortodontskih razlogov. Manj vestni starši pripeljejo otroka šele, ko ga kaj boli.

Kako pripraviti otroka na prvi obisk pri zobozdravniku?
To predstavlja določen problem. Vsak otrok, ki pride v novo okolje, je skeptičen do neznanega. Temu mi pravimo adekvaten oziroma normalen strah pred neznano stvarjo. Zelo pomembno je, kako poteka prvi pregled. Če se pri drugem obisku še vedno upira in joka, je strah neadekvaten oziroma nenormalen, saj okolje že pozna. Zobozdravniki moramo skrbeti za to, da je prvi obisk takšen, da se mu primeren strah ne spremeni v neprimernega. Zelo dobro je, da pri prvem pregledu ne naredimo ničesar, ali pa le navidezen poseg (razen v primeru bolečin). Damo mu, na primer, vatno rolico, v katero ugrizne. Sam sem včasih zmehčal košček voska nad gorilnikom in ga dal otroku za ugrizniti. Ker ga ni nič zabolelo in se ni nič zgodilo, je postal bolj zaupljiv, kar je pripomoglo k večji samozavesti. Se je pa tudi zgodilo, da skepse oziroma strahu ni bilo mogoče odpraviti. Imel sem primer, ko je prišel otrok desetič v ordinacijo in nismo mogli narediti ničesar, enajstič pa je mirno odprl usta in bil povsem vzoren pacient.

Kateri zunanji dejavniki pospešujejo razvoj zobne gnilobe in bolezni obzobnih tkiv?
Zobna gniloba je kemično-parazitarni proces, ki ga povzročajo mikroorganizmi. Tukaj imajo odločilno vlogo mikroorganizmi in zobne obloge, ki nastanejo zaradi nečistoče ter sladkorja. Pomembno vlogo ima tudi genetika.

Prehrana vpliva na zdravje zob. Katera prehrana najbolj škoduje zobem, sploh pri otrocih?
Najbolj škodujejo ogljikovi hidrati, med njimi sladkorji. Ker se večini ogljikovih hidratov, kot so krompir, riž in testenine, ni možno izogniti, bi morali vsaj omejevati šolsko prehrano, ki vsebuje veliko sladkorjev. Ker to iz finančnih in drugih razlogov ni mogoče, je treba na pomoč poklicati ustno higieno, in sicer tako, da se po vsakem takem obroku očisti zobe. Še bolje pa je, da se jih očisti pred jedjo. Sliši se absurdno, ampak je res, saj zobne obloge nase vežejo kisline. Najboljša preventiva je čiščenje zob pred in po jedi (ali vsaj trikrat na dan), da so zobje dokaj čisti in je oblog manj. Na zmanjšanje zobnih oblog vpliva stalna ustna higiena, omejevanje ogljikovih hidratov, predvsem sladkorjev in fluorizacija. Zobem koristi presna hrana, sadje in zelenjava. Vendar kislo jabolko tudi ne bo koristilo zobem.

Ali način prehranjevanja vpliva na nastanek zobne gnilobe?
Seveda. Na primer, če košček torte pojemo naenkrat, je ta manj škodljiv, kot če ga razrežemo na pet kosov in vsak košček pojemo na dve uri. En sam bonbon je manj škodljiv, ker bo slina poskušala kompenzirati kislost, ki nastane iz teh ogljikovih hidratov. Če pa boste kar naprej lizali bonbone v ustih, bo pa pripeljalo do katastrofe, kariesa. Takšna so moja spoznanja.

Je zobna pasta s fluorom škodljiva za zdravje, predvsem otrok?
V septembru smo organizirali mednarodno srečanje s profesorji iz Anglije in Norveške ter tudi drugih držav. Vodilna nit srečanja je bilo ravno to vprašanje. Sam se v celoti nisem strinjal s tem, kar sem slišal. Namreč tu je bila zobna pasta predstavljena kot bistvena pri čiščenju zob, sam pa sem mnenja, da zobe čisti ščetka, ne pasta. S tem pa ne zanikam pomena paste. Ko sem sodeloval s Krko in Lekom pri proučevanju zobnih past, sem se dokopal do spoznanja, da so paste, če niso slabe, vse bolj ali manj dobre. Kljub temu pa je ščetka tista, ki čisti zobe. Dobra zobna pasta le olajša drsenje in zagotavlja boljši okus. Dodani so ji detergenti in fluoridi. Postavili smo si vprašanje, kaj narediti, da otroci tega ne bi požirali. Tega ni mogoče preprečiti, zato je zelo pomembno, da zobne paste vsebujejo samo minimalni odmerek fluora. Ta odmerek mora biti tako minimalen, da ne more zagotoviti primarne fluorizacije zoba, ampak samo deloma nadomešča izgubo tistega fluora, ki je bil v zobeh. Fluor, ki pride v zobe, ne ostane tam, saj se z izmenjavo sline izloča. Tako fluor v zobni pasti nadomešča tisti fluor, ki se je izgubil. Pri tem pa trdim, da če je fluorida za vzorec, je le-ta koristen.

V medijih zasledimo reklame o “zdravi” čokoladi. Ali gre za zavajanje?
Pravzaprav da. Tudi pri sadnih sokovih, kjer piše “zobem prijazni”, gre za zavajanje. Tovrstni sokovi ne vsebujejo sladkorja, zato so le manj škodljivi. Voda je najboljša. Enako velja za “zdravo” čokolado. Če je bolj “zdrava” kot tista, ki ima sladkor, to pomeni le, da je manj škodljiva. Omenjeno velja za vse stvari, ki se prikazujejo kot “zobem prijazne”, pa so narejene na osnovi ogljikovih hidratov.

Kaj pa žvečilni gumi brez sladkorja?
Žvečilni brez sladkorja so koristni, saj žvečenje pospešuje izločanje alkalne sline in s tem povzroča izpiranje zob. Vendar pa se meni zdi žvečenje grda razvada. Ni nujno potrebno, da bi ves čas nekaj žvečili.

Na trgu je vse več različnih pripomočkov za ustno higieno. Kateri so nujni pripomočki za ustrezno ustno higieno?
Primerna zobna ščetka, ki naj ne bo pretrda ali premehka. Dobro je, če je ukrivljena in ima na aktivnem delu daljše ščetine, s katerimi pridemo v medzobni prostor. Ščetka naj ustreza fiziološkim in anatomskim pogojem v ustih. Zelo koristna je zobna nitka, prav tako tudi zobna pasta. Obstajajo pa tudi posebne ščetke za čiščenje medzobnih predelov.

V katerem obdobju so otroci v največji meri izpostavljeni poškodbam zob?
Do poškodb pogosto pride v drugem letu starosti zaradi negotove hoje, nato pa v šolskem obdobju zaradi športa, prerivanja, zabavnih rekvizitov ipd. Veliko jih nastane pri vožnji z električnimi avtomobilčki, ko udarijo z zobmi v volan. Predvsem pa v dobi večje aktivnosti in športa.

Lahko to kako preprečimo?
Preprečimo tako, da jih opozarjamo na nevarnosti in kot starši pazimo na to, da se ne dovoli prevelike aktivnosti. Vzgojitelji pa morajo paziti, da ne pride do prerivanja.

Kako pogosto je potrebno opraviti zobozdravstveni preventivni pregled pri otrocih, odraslih?
Preventivni pregled za otroke in odrasle naj se opravi na pol leta.
Kako naj odrasli opravijo polletni preventivni pregled, če se jih običajno naroča čez eno leto? Zasebniki so za marsikateri žep predragi.
To je problem. Mi na otroškem zobozdravstvu naredimo vse za to, da imajo otroci tja do 18. leta zelo malo kariesa. Potem odrastejo in za njih se ne zmeni nihče več. Na odraslem področju se naredi premalo, saj dobijo datum za preventivni pregled čez leto ali dve. Morali bi zagotoviti oralno zdravje tudi tistim nad 18 let. Morda z dispanzerskimi pregledi. Na voljo bi moralo biti več brezplačnih preventivnih pregledov. Res pa je, da je otroke lažje nadzirati, ker so v vrtcih in šolah, in tako tudi lažje izvajati preventivne ukrepe, kot na primer pri delavcu v tovarni.

Dr. Marija Dragica Bartenjev, ste specialistka pediatrinja, ukvarjali pa ste se predvsem s prirojenimi srčnimi napakami in kardiologijo otrok. Izpopolnjevali ste se tudi na nacionalni pediatrični kliniki v Filadelfiji pri profesorju Rushkindu in prof. Freadmanu. Pred mnogimi leti ste souvajali kateterizacijo srca skozi stegnenično veno. Kaj se je spremenilo na tem področju?
Tehnologija je na področju diagnostike zelo napredovala. Invazivna diagnostika je vedno manj v ospredju zaradi drugih uspešnejših diagnostičnih postopkov. Diagnostika in preiskave so sedaj povsem drugačne, zaradi česar se je preživetje otrok zelo povečalo. Takrat še pionirska kardiologija je zelo pripomogla k razvoju današnje kardiologije.

Kateri posegi so nevarni za otroka, če ima ta srčno napako?
Tisti posegi, pri katerih pride do krvavitve. Na primer ekstrakcija zob, manjše operacije, poškodbe, operacija mandljev. Starši morajo opozoriti zdravnika, da ima njihov otrok srčno napako.

Ali je vaše delo obsegalo tudi pregled ustne votline pri otrocih?

Tudi. Pediater mora pregledati celega otroka.

Ste z možem tudi poklicno sodelovali?
Seveda. Pred vsako operacijo srca smo otroke pošiljali na stomatološko kliniko, da so jim sanirali zobe.

Vajini bolniki so bili otroci. Zakaj sta se odločila, da bodo ravno ti vaši pacienti?
Marija Dragica: Najprej sem začela delati v splošni ambulanti, pa mi to delo ni ustrezalo. Ker imam zelo rada otroke, sem se potem specializirala za otroško pediatrijo. Mitja Dimitrij: Na začetku sem bil neopredeljen, saj sem študiral osnovno zobozdravstvo. Za otroško preventivno zobozdravstvo me je navdušil prof. dr. Valter Krušič. Ti problemi so me začeli zanimati, zato sem se posvetil tej problematiki in mi danes ni niti malo žal. Napisal sem tudi tri knjige in poglobljeno proučeval vzroke za nastanek zobne gnilobe.

Ste zaradi narave svojega dela posvečali več pozornosti zdravju svojih otrok?
Marija Dragica: Da, ravno zaradi specializacije sem se morda še celo preveč ukvarjala z njihovim zdravjem. Mitja Dimitrij: Z otroki se je ukvarjala bolj žena, jaz pa sem jim pregledoval zobe. Na srečo so imeli dobre zobe, zaradi dobrih genov. Midva imava pri skoraj osemdesetih še vse svoje zobe, kar kaže na to, da se jih da ohraniti do 100 let (smeh).