Maj 2011, 4.5.2011
Zobozdravstvo:
Belo ni vedno zdravo
Lepi zobje niso vedno tudi zdravi zobje
Avtor: Matjaž Plausteiner, dr. dent. med.
Pogosto je glavni vzrok za obisk zobozdravnika bolečina ali kakršnakoli druga subjektivna težava, ki jo človek zazna, zaradi česar postane terapija dolgotrajnejša in v nekaterih primerih žal tudi bolj obsežna in zapletena. Torej kdaj k zobozdravniku na pregled?


Koliko ljudi poznate, ki so nad mislijo o obisku zobozdravnika prešerne volje in se le-tega veselijo? Mislim, da je tovrstnih ljudi bore malo, in kot pri vseh obiskih zdravnika, se boste glede obiska zobozdravnika najverjetneje strinjali z rekom »manj se vidimo, raje se imamo«.
Pa se vrnimo raje k povodu za nastanek tega članka. Oskrba na zobozdravniškem stolu je mnogokrat osredotočena na odpravo akutnih težav, zaradi česar lahko pride do težav še na katerem izmed preostalih elementov stomatognatnega sistema, kar posledično vodi v začaran krog simptomatskega zdravljenja.
Povsem običajno je, da se ljudje redko odločamo za preventivne preglede, vendar vas bom s tem prispevkom v nadaljevanju poskusil prepričati o dejstvu, kako zelo je preventiva pomembna.
Kaj so parodontalna obolenja
Zdrava obzobna tkiva so morda eden izmed najpomembnejših in hkrati največkrat zapostavljenih elementov zdravja ustne votline. Krvavenje dlesni pri običajnem ščetkanju velja zahvaljujoč mnogim proizvajalcem pripomočkov za izvajanje oralne higiene v večini slovenskih gospodinjstev za alarmantno stanje oziroma upravičen vzrok za skrb. Krvavenje dlesni je pokazatelj vnetnega procesa, ki ima lahko v hujših oblikah za posledico propad parodontalnih tkiv s posledičnim izpadom oz. ekstrakcijo majavih zob, ki so sicer popolnoma zdravi.
Kot vsaka bolezen tudi bolezen obzobnih tkiv poteka v fazah, med katerimi so začetne oblike ozdravljive. Indikator stopnje prizadetosti obzobnih tkiv je tako imenovana globina sondiranja ob vsakem zobu, ki ob propadu obzobnih tkiv presega fiziološke vrednosti. Redne kontrole pri zobozdravniku ter redno čiščenje trdih in mehkih zobnih oblog sta najbolj efektivni in hkrati najmanj zapleteni metodi za preprečevanje težjih oblik parodontalne bolezni.
Ko zaboli, je velikokrat že prepozno
Kadar je govora o zobni gnilobi (t. i. kariesu) se mnogokrat srečamo z zmotnim prepričanjem, da zob, ki ne boli, ne more biti gnil. Kariozni proces se najpogosteje prične na enem izmed predilekcijskih mest, pod starimi zalivkami, nenatančnimi protetičnimi izdelki in povsod tam, kjer je dovolj dobro retencijsko mesto za ostanke hrane in posledično bakterijsko razgradnjo le-te. Ko zobna gniloba doseže zadostno globino, se pojavijo prvi simptomi in v takih primerih je zobozdravnik čez čas mnogokrat primoran opraviti še t. i. endodontsko zdravljenje koreninskih kanalov.
Prav tako pa se za »re-treatment« oziroma ponovitev endodontskega zdravljenja odločamo v primerih, ko je zob neprimerno zdravljen ali pa kljub zdravljenju nad njegovim apeksom perzistira periapikalni proces.
Z rednimi in natančnimi pregledi ter ob pomoči rentgenskih posnetkov se možnost dovolj zgodnjega odkritja kariozne lezije znatno poveča. Torej predolgo čakanje lahko vodi v hitro poslabšanje stanja in posledično bolj kompleksno zdravljenje.
Ko je temelj zdrav, lahko razmišljamo o estetiki
Protetična oskrba ter nadomeščanje manjkajočih zob je zadnji v seriji postopkov, ki si sledijo, kadar govorimo o celoviti oskrbi pacientovih ust. S pomočjo sodobne tehnologije ter ob skokovitem napredku implantološke oskrbe brezzobe čeljusti, nam danes uspeva reševati še tako zapletene ter v preteklosti brezupne klinične statuse.
Inetrdisciplinarno povezovanje s strokovnjaki s področja oralne kirurgije ter z brezkompromisno natančnostjo je dandanes omogočena popolna oskrba velike večine stanj v ustni votlini. Oralno-kirurški posegi so nepogrešljivi element stomatološke oskrbe in mnogokrat omogočijo rešitev stanj, ki imajo sicer brezupno prognozo.
dr. svetuje
  • Redni kontrolni pregledi vsaj dvakrat letno.
  • Enkrat letno odstranjevanje trdih in mehkih zobnih oblog pri ljudeh brez povečane tveganosti za napredovalno parodontalno bolezen.
  • Ob povečanih globinah sondiranja odločanje za temeljitejše postopke čiščenja parodontalnih žepov.
  • Zamenjava zalivk, pri katerih je ob kliničnem pregledu ugotovljena neustreznost.
  • Ponovitev endodontskega zdravljenja pri zobeh, kjer je le-to neprimerno (nujna rentgenska diagnostika).