Marec 2010, 3.3.2010
V gibanju:
Bolje preprečiti kakor zdraviti
Preventivni zdravstveni pregledi športnikov
Avtor: asist. dr. Petra Zupet, dr. med., prof. športne vzgoje, spec. medicine športa
»Redna telesna aktivnost je koristna za naše zdravje.« To je trditev, ki ima gotovo svojo težo. Po drugi strani pa so športne poškodbe ene najpogostejših poškodb v razvitem svetu, dve tretjini športnikov pa ima v povprečju najmanj eno zdravstveno težavo.


Kje je vzrok?
Temelj za zdravo telesno aktivnost je dobro poznavanje našega zdravstvenega stanja. Pri tem nam pomaga zdravnik, ki presodi, kakšno vadba in v kakšnem obsegu je za posameznika priporočljiva. Nekoliko lahko poišče tudi skrite bolezni, ki v vsakdanjem življenju ne povzročajo težav, lahko pa se izrazijo pri telesni aktivnosti in vodijo v resne zdravstvene okvare ali v skrajnih primerih tudi v smrt.
Preventivni zdravstveni pregledi pri specialistu medicine športa so ena od možnosti, s katero preverimo svoje zdravstveno stanje in dobimo nasvet glede primernosti športne aktivnosti, s katero se ukvarjamo ali bi se želeli. Ti pregledi so v Sloveniji obvezni le za športnike, ki imajo po merilih Olimpijskega komiteja Slovenije status športnika svetovnega, mednarodnega, državnega, perspektivnega ali mladinskega razreda. Za druge športnike, ki tekmujejo na nacionalni ravni, določa obveznost teh pregledov posamezna športna zveza ali klub. Rekreativni športniki trenirajo in tekmujejo »na lastno odgovornost«. Vsem športnikom (tudi rekreativnim) se ne glede na intenzivnost in vrsto treninga priporočajo redni preventivni pregledi.
Ti pregledi morajo biti prilagojeni za oceno zdravstvenega stanja med telesno aktivnostjo. Pregledi športnikov, ki temeljijo le na vprašalnikih in kliničnem pregledu, so sicer preprosti in poceni, vendar zelo omejeni v svoji občutljivosti. Kar 80 odstotkov športnikov, ki umrejo zaradi nenadne srčne smrti, prej nima težav, pa tudi s kliničnim pregledom pri njih ne ugotovimo pomembnejših odstopanj. Pregled mora poleg pogovora in pregleda pri zdravniku vsebovati še meritev krvnega tlaka, test pljučnih funkcij (spirometrijo), elektrokardiogram in temeljne laboratorijske preiskave krvi in urina. Priporočljivo je opraviti tudi obremenitveno testiranje. Tem intenzivnejša je vadba, večje je tveganje za nastanek zdravstvenih okvar, povezanih s športom, pa tudi tveganje za nenadno srčno smrt se poveča. Zato je obseg preventivnega pregleda pri profesionalnih športnikih večji.
Da so preventivni zdravstveni pregledi nujni in zelo učinkoviti, so najprej dokazali Italijani, ki so že leta 1971 uvedli obvezne preventivne zdravstvene preglede za vse športnike. S tem so nenadno srčno smrt zmanjšali skoraj 90 odstotkov. Preventivne zdravstvene preglede priporočajo tudi evropsko in ameriško kardiološko združenje, Mednarodni olimpijski komite, Mednarodna zveza nogometnih združenj (FIFA), Evropska nogometna zveza (UEFA) in drugi. Tudi medicinska stroka vseh evropskih držav preventivne zdravstvene preglede športnikov vseh kategorij in panog priporoča, v nekaterih državah so pregledi obvezni za vse športnike, in ne le za poklicne (npr. v Luksemburgu, na Poljskem in v Veliki Britaniji). Zdravnik, ki opravlja takšne preglede, mora seveda poznati prilagoditvene spremembe organov na redno vadbo in jih ločevati od patoloških sprememb. Prilagoditve so odvisne od intenzivnosti in vrste treninga, starosti, spola, rase in tudi genske zasnove.
Preventivni zdravstveni pregledi niso namenjeni le preprečevanju nenadnih smrti zaradi srca, ampak tudi preprečevanju drugih zdravstvenih okvar, povezanih s športom. Najpogostejše so bolezni in poškodbe kostno-mišičnega sistema. Zdravnik lahko pri pregledu že zgodaj ugotovi anatomske in funkcionalne napake, ki vodijo v nepravilno tehniko gibanja. Ta je zelo pomembna pri tveganju za nastanek poškodbe in učinkovitosti izvajanja določenega giba. Anatomskih napak, kot je na primer razlika v dolžini spodnjih okončin ali nenormalna ukrivljenost kolen navzven, načelno ne moremo odpraviti. Lahko pa preprečimo posledice teh napak s pripomočki, kot so prilagojeni čevlji ob različni dolžini nog ali opornica ob nenormalni ukrivljenosti kolen. Funkcionalne napake, kot sta na primer ohlapnost sklepa ali neravnotežje v mišični moči, so lahko posledica poškodbe. Ugotoviti jih moramo dovolj zgodaj, da jih odpravimo s pravilno vadbo, preden se zaradi njih zgodi poškodba ali nepopravljiva okvara.
Športnik dobi ob pregledu tudi posebna navodila glede mogočih ukrepov za preprečevanje poškodb in okvar. S pravilnim ravnanjem lahko namreč verjetnost za nastanek poškodbe zmanjšamo kar 75 odstotkov. Zdravljenje športnih poškodb je pogosto težko, drago in dolgotrajno, zato so preventivni ukrepi smiselni z medicinskega in tudi ekonomskega stališča.
Primer so na primer raztezne vaje. Ni namreč vseeno, kdo jih izvaja, čeprav je dolgo veljalo prepričanje, da povečana gibljivost, ki jo dosežemo z raztezanjem, zmanjša verjetnost za mišično-tetivne poškodbe, zmanjšuje mišično občutljivost in mogoče celo izboljšuje učinkovitost treninga. Zdaj vemo, da to ni popolnoma res. Sistematični programi raztezanja namreč ne zmanjšujejo splošnega tveganja za nastanek poškodbe. Raztezanje ima pomembno vlogo pri preprečevanju poškodb le pri tistih športih, kjer gre za hitre in intenzivne zamenjave raztega in pokrčenja določene mišice ali mišične skupine (nogomet, košarka). Nasprotno pri športih s počasnim izmenjavanjem ekscentričnega in koncentričnega krčenja oziroma tudi brez ekscentričnega krčenja skoraj ni nevarnosti za poškodbo tetive ali mišice oziroma je tveganje za to razmeroma majhno. Tem športnikom se raztezanje tudi odsvetuje, saj toge mišice takoj prenesejo silo na stik s kostjo in tako omogočajo boljše izometrično in koncentrično krčenje. Kljub temu ne pozabimo, da je tekoče izvajanje gibov v celotnem obsegu pomemben kazalnik dobrega zdravja.
Zdravnik nam ob pregledu po potrebi lahko svetuje tudi glede uporabe sicer zelo priljubljene obližne imobilizacije (angl. taping) in opornic, ustreznosti zaščitne in športne opreme, izbiranju podlage, po kateri npr. tečemo, ustreznosti treninga glede na cilje, ki jih želimo doseči (velja predvsem za rekreativne športnike), načinih regeneracije, pravilni prehrani, ki se prilagodi glede na vrsto športne panoge, in pravilnem nadomeščanju tekočin.
dr. svetuje
V Veliki Britaniji umre vsak teden zaradi nenadnih težav s srcem kar osem navidezno zdravih mladih ljudi. Od tega je le 28 odstotkov tistih, ki so pred smrtjo imeli opozorilne znake (prehodna izguba zavesti, težko dihanje, slabo počutje). Za Slovenijo žal teh podatkov pri navidezno zdravih športnikih nimamo. Vemo pa, da imata dve tretjini športnikov zdravstvene težave, med katerimi prevladujejo kostno-mišične okvare. Te lahko, kot tudi nenadna smrt, večinoma preprečimo z usmerjenim iskanjem »tihe patologije«. Pri tem igrajo pomembno vlogo preventivni zdravstveni pregledi.