Februar 2010, 3.2.2010
Tema meseca:
Cigareto? Ne, hvala!
Če še ne veste, zakaj opustiti kajenje
Avtor: prim. mag. Matjaž Turel, dr.med., spec. internist pulmolog
Znano je, da je uživanje tobaka, pretežno s kajenjem cigaret, najpomembnejši preprečljivi vzrok obolevanja in prezgodnje smrti v razvitem svetu.

Iz podatkov držav, kjer spremljajo bolezni, povezane s kajenjem (približno tretjina svetovnega prebivalstva), je razvidno, da je leta 1985 zaradi kajenja umrlo 1,7 milijona ljudi, leta 1995 pa okrog 2,1 milijona. V prejšnjem desetletju je zaradi kajenja cigaret umrlo več kot 20 milijonov ljudi, od tega pet do šest milijonov v Evropi. Število umrlih zaradi posledic kajenja se je povečalo na pet milijonov na leto. Menijo, da bo leta 2030 po vsem svetu zaradi kajenja umrlo približno 10 milijonov ljudi. Polovica teh bolnikov umira v starosti 35–69 let. Tobak je razlog za tretjino vseh smrti v starostni skupini 35–69 let, kar ga uvršča na prvo mesto posamičnih vzrokov prezgodnje smrti.

Kemične značilnosti cigaretnega dima
Cigaretni dim je mešanica trdih delcev, par in plinov, ki nastanejo zaradi nepopolnega izgorevanja tobačnega lista. Približno 95 odstotkov tobačnega dima tvori njegova plinska sestavina. Ob izgorevanju tobaka pod vplivom vročine nekatere snovi razpadajo, nekatere pa tvorijo nove spojine. Le malo jih ostane nespremenjenih. Poleg tobaka dodajajo proizvajalci tobačnim izdelkom številne sestavine, da bi bili »okusnejši« in bi še povečevali odvisnost. Njihov biološki učinek za zdaj ni znan.

Učinki cigaretnega dima
V cigaretnem dimu so do zdaj dokazali nekaj tisoč različnih snovi. Med njimi so nekatere farmakološko aktivne, druge strupene za celice, rakotvorne in mutagene. Prav zaradi te različnosti so tudi učinki na človeško telo različni. Posledica so bolezni številnih organskih sistemov. Kadilec vdihne dim 50–100-tisočkrat na leto. Dimu so neposredno izpostavljeni sluznice ust, žrela, nosne votline, grla, sapnika in sapnic (bronhov). Del snovi iz dima se raztaplja v sluzi in ga pogoltnemo, nekaj se jih vsrka v kri.

Nikotin je visoko toksični alkaloid, ki učinkuje spodbudno in tudi depresivno na živčne ganglije. Njegovi številni kompleksni učinki so najpogosteje posledica sproščanja kateholaminov (npr. adrenalina, noradrenalina, dopamina), kar učinkuje na živčevje. Povečuje tudi raven koncentracije prostih maščobnih kislin v krvi, nekaterih hormonov in krvnega sladkorja. Nikotin je »droga«, ki je odgovorna za odvisnost od cigaretnega dima. V vseh tobačnih izdelkih je v dovolj veliki količini, da povzroča in vzdržuje odvisnost pri otrocih in odraslih.

Ogljikov monoksid nastaja zaradi nepopolnega izgorevanja (tlenja) tobaka. Cigaretni dim sebuje približno pet odstotkov ogljikovega monoksida. Moti prenos in porabo kisika, saj se učinkoviteje veže na hemoglobin kot kisik. Pri kadilcih dosegajo vrednosti vezanega ogljikovega monoksida na hemoglobin do 15 odstotkov. Pri nekadilcih le en odstotek. Posledica so motnje v delovanju osrednjega živčnega sistema.

V »katranu« (delci iz cigaretnega dima, brez nikotina in vlage) so dokazano rakotvorne sestavine (policiklični aromatski ogljikovodiki, aromatični amini, nitrozamini). Številne preostale snovi v dimu dražijo sluznico dihal, vzdržujejo vnetje sluznice, povečujejo izločanje sluzi in okvarijo delovanje celic z migetalkami v dihalih. Te skrbijo za čiščenje vdihanih delcev iz spodnjih dihal.

Bolezni, ki so povezane s kajenjem
Številne raziskave so potrdile povezavo med kajenjem in boleznimi različnih organskih istemov. Kronična obstruktivna pljučna bolezen, rak in aterosklerotične bolezni srca in ožilja so najpogostejši vzrok za prezgodnje obolevanje in smrtnost pri kadilcih. Znana je povezava med obolevnostjo in številom pokajenih cigaret na dan, trajanjem in načini kajenja (npr. globoko vdihovanje cigaretnega dima). Dodatno vplivajo na obolevnost kadilca še genetski dejavniki, pridružene bolezni, vplivi okolja in delovnega mesta, socialno stanje in druge razvade (alkoholizem).Opustitev kajenja pomembno zmanjša obolevnost.

Bolezni pljuč in KOPB
Znano je, da je kajenje cigaret glavni vzrok za nastanek kronične obstruktivne pljučne bolezni (KOPB). Bolezen obsega kronični bronhitis in emfizem. Približno 85 odstotkov smrti, ki so posledica KOPB, je povezanih s kajenjem. Veliko teh bolnikov je prej več let trpelo zaradi zmanjšane pljučne funkcije s posledičnim dihalnim odpovedovanjem, ki se kaže kot stalno dušenje. Precej jih je moralo trajno prejemati kisik. Kadilci zaradi KOPB umirajo do 5-krat pogosteje kot nekadilci. V Sloveniji umre zaradi KOPB okrog 600 bolnikov na leto. KOPB postaja čedalje večja zdravstvena težava. Zaradi te bolezni umre več bolnikov kot zaradi raka dojke in raka pljuč skupaj. V ZDA je na četrtem mestu po vzrokih smrti. Na svetu zaradi KOPB vsako uro umre 250 ljudi. Leta 1990 je zaradi KOPB umrlo 2,2 milijona ljudi, letos jih bo 2,7 milijona in leta 2020 kar 4,7 milijona ljudi.

Opustitev kajenja je najpomembnejši in najcenejši ukrep za zmanjšanje razvoja in napredovanja KOPB .

Cigaretni dim povzroča stalno vnetje dihalnih poti. Povečuje se število žlez v sluznici ihalnih poti, ki izločajo sluz. V sluznici se povečuje število vnetnih celic, celice z migetalkami so poškodovane in čiščenje sluzi iz dihal ovirano. Bakterije se naseljujejo v spodnje dihalne poti in pljuča. Kronično vnetje sluznice dihalnih poti vpliva na motnjo v pretoku zraka zaradi zožitve dihalnih poti (zadebeljena sluznica, sluz) ali zaradi propada sten pljučnih mehurčkov in posledične zmanjšane prožnosti pljuč (emfizem). Posledica je neujemanje med predihanostjo in prekrvitvijo pljuč, zato nastajajo motnje v izmenjavi kisika in ogljikovega dioksida. Končni rezultat sta kronično odpovedovanje dihanja in postopoma tudi smrt.

Okužbe dihal pri kadilcih z in brez pridružene KOPB so pogostejše. Po gostejši sta tudi gripa in pljučnica.

Zapleti z dihali po operacijah, razpoke pljuč, kronično vnetje žrela in grla, vnetje nosne sluznice in sluznice obnosnih votlin ter sluznice v ustih so pri kadilcih pogostejši kot pri nekadilcih.

Rak
Od vseh umrlih za rakom je 30 odstotkov neposredno povezanih s kajenjem cigaret. Med zbolelimi za pljučnim rakom je le od pet do deset odstotkov nekadilcev. Moški, ki pokadi škatlico cigaret na dan, desetkrat pogosteje zboli za pljučnim rakom kot ekadilec, če pokadi dve škatlici cigaret na dan, pa 25-krat. Še posebno so ogroženi tisti kadilci, ki so bili pri delu izpostavljeni azbestnemu prahu. Obolevanje kadilk za pljučnim rakom je manjše kot pri kadilcih, vendar se hitro povečuje. Celo hitreje kot pri moških. Pljučni rak je tudi v Sloveniji na prvem mestu kot vzrok smrti pri moških z rakom. Na leto odkrijemo v Sloveniji približno 1000 novih bolnikov s pljučnim rakom. Petletno preživetje bolnikov s pljučnim rakom je odvisno od tipa pljučnega raka in stanja, v katerem pljučni rak odkrijemo. V povprečju preživi pet let le 20 odstotkov bolnikov s pljučnim rakom.

Pri kadilcih cigaret se pomembno pogosteje kot pri nekadilcih razvije tudi rak grla, žrela, ustne votline, požiralnika in mehurja, pri njih se razvijeta tudi raka trebušne slinavke in ledvic.

To je povezano z rakom želodca in materničnega vratu. Izsledki nekaterih raziskav kažejo, da lahko kajenje povzroči razvoj levkemije, raka jeter, nepigmentnega kožnega raka, raka anusa in vulve.

Bolezni srca in ožilja
Kajenje cigaret je najpomembnejši vzrok za koronarno bolezen (KB). Za približno 20 odstotkov smrti, ki so posledica KB, je razlog kajenje. Vpliva namreč na razvoj koronarne bolezni samostojno, v kombinaciji s povečanimi maščobami v krvi, sladkorno boleznijo in zvišanim krvnim tlakom pa se učinki na razvoj ateroskleroze pomnožujejo.

Nenadna srčna smrt je do štirikrat pogostejša pri mlajših moških kadilcih kot pri nekadilcih. Koronarna bolezen je pri kadilkah, ki uživajo oralne kontraceptive, desetkrat pogostejša. Pri njih je pogostejše tudi nastajanje krvnih strdkov s posledično pljučno embolijo.

Možgansko kap in smrt kar v 15 odstotkih povzroči kajenje.

Aterosklerotična bolezen perifernih arterij je pogostejša pri kadilcih. Tudi amputacije spodnjih okončin zaradi zamašitve arterij so pri kadilcih pogostejše. Kadilci pogosteje kot nekadilci umirajo zaradi aterosklerotične razširitve in razpoka aorte.

Bolezni prebavnega trakta
Pri kadilcih je pogostejša razjeda (rana) želodca in dvanajstnika. Kajenje zavira spontano zdravljenje in zdravljenje razjed z zdravili. Zmanjšuje moč mišice zapiralke požiralnika, zato je vračanje kisline iz želodca v požiralnik in žrelo pri kadilcih pogostejše, kar se kaže kot »zgaga«, kašelj in kronično vnetje žrela in grla.

Bolezni drugih organskih sistemov
Razvoj osteoporoze je pri kadilkah in kadilcih pogostejši in zgodnejši. Pri kadilkah so izrazitejše spremembe kože, še zlasti gubanje kože na obrazu. Kajenje cigaret vpliva na spolno funkcijo pri moških in zmanjšuje sposobnost oploditve. Kajenje povezujejo tudi z nastankom sive mrene, nekaterih drugih vzrokov za slepoto, degeneracije medvretenčnih ploščic in z motnjami spanja. Novejše raziskave kažejo, da je depresija pogostejša pri kadilcih kot pri nekadilcih.

Nosečnost
Kadilke zanosijo pozneje. Novorojenčki mater kadilk so v povprečju 170 gramov lažji kot novorojenčki nekadilk. Verjetno vpliva kajenje na prekrvitev ploda. Pri kadilkah so pogostejši spontani splavi, smrt ploda, smrt novorojenčka in nenadna smrt dojenčka. Menijo, da lahko kajenje med nosečnostjo vpliva na poznejši otrokov fizični in intelektualni razvoj.

Pasivno kajenje Dokazano je, da tudi pasivno kajenje (dolgotrajno bivanje nekadilcev v zakajenih prostorih) povzroča pljučnega raka pri nekadilcih. Ugotovili so, da se tudi koronarna bolezen pojavi pri pasivnih kadilcih pogosteje kot pri tistih nekadilcih, ki niso bili izpostavljeni cigaretnemu dimu. Otroci staršev kadilcev pogosteje obolevajo za akutnimi okužbami dihal. Pri njih so pogostejše tudi kronične bolezni dihal in vnetja srednjega ušesa.

Opustitev kajenja
Opustitev kajenja ima takojšnje ugodne učinke na zdravstveno stanje. Izrazito zmanjša tveganje za nastanek bolezni, povezane s kajenjem. Leto dni po opustitvi kajenja se tveganje nenadne smrti zaradi koronarne bolezni zmanjša za 50 odstotkov. Po 15 letih se bivši kadilec glede smrti, ki je posledica koronarne bolezni, izenači z nekadilcem. Tudi tveganje za nastanek KOPB, pljučnega raka in možganske kapi se po opustitvi kajenja zmanjšuje. Po približno 15 letih se tveganje za nastanek pljučnega raka pri bivšem kadilcu približa tveganju nekadilca. Zmanjševanje pljučne funkcije se po opustitvi kajenja hitro izenači z normalnim zmanjševanjem pljučne funkcije, povezane s starostjo. Ugotovili so, da ima opustitev kajenja pred 35. letom starosti še ugodnejše učinke, kot opustitev kajenja v starejših obdobjih.

Odvajanje od kajenja
Načini in programi za odvajanje od kajenja oz. nikotinske odvisnosti so različni in kompleksni, saj ne gre le za telesno, ampak tudi duševno odvisnost, značajske lastnosti kadilca in njegove navade, vpliv ožjega in širšega socialnega okolja. Najprej si mora kadilec želeti opustiti razvado, biti mora o tem prepričan in v to verjeti. Pri tem mu mora pomagati predvsem ožje okolje. K temu pomembno pripomorejo širše družbeno strinjanje o škodljivosti kajenja, s tem povezane akcije in zakonodaja.

Akutna prekinitev je le začetna ovira. Za večino je vzdrževanje prenehanja kajenja še večja in ta je trajen proces. Kratek nasvet je učinkovit in pomoč pri odvajanju je treba ponuditi vsakemu kadilcu. Pri odvajanju precej pomagajo praktični nasveti, npr. delavnice za pomoč pri odvajanju (Cindy), in socialna pomoč. Večina kadilcev bi rada opustila razvado, uspeva pa le manjšini. Na voljo je več farmakoloških pripravkov, ki pomagajo pri odvajanju, in vsaj enega naj bi ponudili pri svetovanju, če, seveda, ni kontraindikacij.

Poznamo predvsem dve skupini pripravkov. Nikotinsko nadomestno zdravljenje zmanjšuje odtegnitvene znake z nikotinom v drugačni obliki (nikotinski žvečilni gumi, obliž, nosno pršilo, pastile).

V drugi skupini so predvsem antidepresivi, ki delujejo po kateholaminov v možganih.
Dolgoročni učinki izbrane metode so različni.

Najslabše rezultate dosežejo kadilci brez kakršne koli pomoči. Po letu dni jih ne kadi od tri do sedem odstotkov. Najboljše rezultate dosega kombinacija intenzivnega medicinskega svetovanja, nadomestne nikotinske terapije in antidepresivov. Tako po letu dni ne kadi 25–35 odstotkov bivših kadilcev.
dr. svetuje
Kajenje je prikrito zlo
Kadilec škodi predvsem sebi, pa tudi vsem v svoji okolici in svojim otrokom. Zastruplja jih s svojim izdihanim dimom.

Otrok precej rad prevzame navade staršev, začne kaditi in si skrajševati življenje. Otrok kadilcev lahko tudi prezgodaj izgubi svoje starše. Prosim starše, ki kadijo, da razvado v svoje dobro in dobro svojih otrok opustijo.

Življenje je lahko lepo, zanimivo in vznemirljivo tudi brez cigarete. Predvsem pa daljše.