Januar 2011, 5.1.2011
Pediatrija:
Črevesna flora pri dojenčkih
Avtor: Marijana Vidmar Šimic, dr. med.
Ljudje se rodimo s skoraj sterilnim črevesjem. Že takoj po rojstvu, ko pride novorojenček v stik z bakterijami matere in okolice, se črevo kolonizira s številnimi mikroorganizmi.

Črevesna flora oziroma mikroorganizmi, ki živijo v črevesju vsakega posameznika, so pomemben dejavnik, ki sodeluje pri presnovi hrane, tvorjenju določenih vitaminov in pri razvoju imunskega sistema.

Črevesna flora
Črevo je življenjsko okolje, v katerem živijo številni mikroorganizmi. Večino črevesne flore sestavljajo bakterije, ki sestavljajo tudi okoli 60 % suhe mase blata. V manjšem deležu so prisotne glive in praživali, vendar je o njih malo znanega. V črevesju živi v povprečju okoli 500 različnih vrst bakterij. Večina jih živi v končnih delih ozkega in v širokem črevesu. Normalna črevesna flora ima pomembno vlogo. Prebavlja neprebavljeno hrano in s tem omogoča organizmu dodaten vnos hranil, sodeluje pri dozorevanju in razmnoževanju črevesnih celic, pri večanju odpornosti proti okužbam z mikroorganizmi, ki povzročajo bolezni, pri zorenju imunskega sistema, pri tvorjenju določenih vitaminov (vitamina B in K). Ko se enkrat vzpostavi, je črevesna flora sorazmerno stabilna vse življenje in jo je težko za stalno spremeniti. Začasna sprememba črevesne flore lahko nastane zaradi antibiotične terapije, radio- ali kemoterapije in sprememb v gostiteljevi odpornosti.
Novorojenčki
Črevo je pri ljudeh ob rojstvu sterilno, takoj po rojstvu pa je izpostavljeno številnim mikroorganizmom. Novorojenček pride v prvi stik z bakterijo ob prehodu skozi porodni kanal ter ob stiku z drugimi ljudmi in okolico. Na črevesno floro novorojenčka vplivajo številni dejavniki: zunanji in notranji.
Zunanji dejavniki so materino mleko, uporaba probiotikov, način poroda (vaginalni, kirurški), donošenost otroka, način prehrane (dojenje, po steklenički).
Med notranje dejavnike pa štejemo novorojenčkovo zdravje, imunski status, črevesni pH, stres. Vsi ti dejavniki vplivajo na naselitev in vrste mikroorganizmov. Na primer pri otrocih, ki prejemajo adaptirano mleko, prevladujejo v prvih tednih življenja enterobakterije, medtem ko imajo polno dojeni otroci višje koncentracije bifidobakterije. Pojav bifidobakterije je vezan predvsem na vnos človeškega mleka. Bifidobakterije igrajo pomembno vlogo pri razvoju in vzdrževanju ravnotežja črevesne mikroflore in sodelujejo pri presnavljanju hrane v našem črevesju.
Pri starosti 12 mesecev je črevesna flora pri vseh dojenčkih podobna in se že močno približa sestavi odrasle človeške flore.