Maj 2011, 4.5.2011
Zdravniki svetujejo:
Črevo
Sindrom razdražljivega črevesja
Avtor: asist. Mojca Miholič, dr. med., spec. družinske medicine
Sindrom razdražljivega črevesja je najpogostejša funkcionalna motnja in NE bolezen, ki se pojavlja vsakodnevno in pogosto. S tako imenovano funkcionalno motnjo opredelimo delovanje debelega črevesja; ko debelo črevo NE deluje popolnoma normalno.


Pogosteje se pojavlja pri ženskem spolu. Vsak »sindrom« je sestavljen in bolezenskih znakov, na podlagi katerih lahko zdravniki sklepamo, da gre za leta in ne kak drugi sindrom ali celo bolezen.
Kako prepoznamo motnjo v delovanju debelega črevesja, katerega pomembna dejavnost je tudi kopičenje blata (iztrebkov)? Vodilni bolezenski znaki so bolečine v trebuhu in nelagodje, ki ga bolnik opiše kot napenjanje, povečano, moteče izločanje plinov, krče v trebuhu, zaprtje in/ali drisko, sluz v blatu.
Natančnega vzroka za sindrom razdražljivega črevesja ne poznamo. Vemo pa, da so bolnikovi živci in gladke mišice (ki pomagajo, da zaužita hrana »potuje« iz želodca skozi tanko in debelo črevo v danko) zelo občutljive na določene dražljaje; na primer, da se med hranjenjem mišice črevesja prekomerno krčijo, kar vodi v krče in drisko takoj po obroku. Oziroma se živci z bolečino odzivajo na sicer normalno raztezanje debelega črevesja, kar lahko vodi v krče. Kljub vsem neprijetnostim, ki spremljajo razdražljivo črevesje, tovrsten sindrom trajno, na dolgi rok, NE povzroča resnih okvar na črevesju in ne predstavlja tveganja za nastanek raka na debelem črevesju; za razliko od veliko hujših, vnetnih črevesnih bolezni (npr. ulcerozni kolitis in Crohnova bolezen). Bolezen je dolgotrajna, kronična, z obdobji poslabšanja in izboljšanja, neredko celo popolnoma izzveni.

Glavni »sprožilci« (NE vzroki) za motnjo so:
  • HRANA. Nekateri bolniki povedo, da se jim bolezenski znaki poslabšajo, če jedo čokolado, mastno hrano, pijejo alkoholne pijače, kavo, mleko (pojavi se driska ali zaprtje), če uživajo ogljikove hidrate, sadje ali zelenjavo (pojavi se napenjanje).
  • STRES. Med težavnimi, stresnimi dogodki (npr. ob skrbeh v službi, ob spremenjenem dnevnem urniku, po prepirih v družini …) se lahko poslabšajo bolezenski znaki razdražljivega črevesja. Stres ni vzrok, je posledica!
  • HORMONS KE MOTNJE. Pri ženskah opažamo dvakrat več tovrstnih težav in ženske povedo, da se stanje poslabša v obdobju menstruacije.
  • OSTALE BOLEZNI. Npr. po raznih nenadnih, kratkotrajnih driskah na potovanju se lahko poslabša oziroma se sproži sindrom razdražljivega črevesja.

Več kot polovica bolnikov je starih manj kot 35 let in pogosto opažamo družinsko nagnjenje oziroma pojavljanje. Komplikacije sindroma razdražljivega črevesja so redke, v glavnem so to hemoroidi (»zlata žila«) ali redkeje, po intenzivnih, dolgotrajnih driskah, slaba prehranjenost (podhranjenost). Seveda pa sindrom slabo vpliva na dnevno kvaliteto življenja in omejuje človekov potencialni razvoj in srečno družinsko ter poklicno življenje.
Ob obisku zdravnika morate omeniti, kakšne težave imate in kako dolgo že trajajo, kaj jih poslabša in kaj jih izboljša, kakšno je vaše blato, … Ne pozabite omeniti morebitnih nenadnih sprememb v načinu življenja (selitev, daljši delovnik, ločitev, …). Omenite morebitnega družinskega člana, ki ima podobne težave, kot jih imate vi.
Zdravnik bo s pomočjo vašega pripovedovanja, pregledal in z morebitnimi dodatnimi, diagnostičnimi preiskavami (pregled krvi in blata na kri, sigmoidoskopije, kolonoskopije, CT trebuha, laktoznega intolerančnega testa, …) potrdil ali ovrgel možnost diagnoze SINDROM RAZDRAŽLJIVEGA ČREVESJA. Nujno je, da izključi resnejšo bolezen! Posebnega, specialnega zdravila za ta neprijetni sindrom nimamo. Kot sem že dejala, NE poznamo natančnega vzroka. Delovati poskušamo na zmanjšanje posameznikovih težav. Pomemben delež pri uspešnem zdravljenju igra prav bolnikova motiviranost, da spremeni prehranjevalne navade/razvade, da prične živeti zdravo (zdrav življenjski slog) in da se zna pravilno zoperstaviti stresnemu življenju. Hrana z veliko vlakninami in več majhnih obrokov lahko bistveno prispevajo k izboljšanju. Izogibajte se hrani, ki vam povzroča težave, obenem pa ne pozabite piti dovolj tekočine (voda je najboljša!). Pri zelo hudih in trdovratnih težavah lahko zdravnik predpiše tudi antidepresive. Bodite zelo pazljivi pri uporabi odvajal (če ste zaprti). Nekateri prisegajo tudi na metode komplementarne medicine, kot so akupunktura, joga, meditacija. Nekatere študije so dokazale, da dodajanje probiotikov (t. i. dobrih bakterij!) zmanjša trebušno bolečino in napenjanje. Številne študije so še v teku.
Vsak posameznik mora sam zase (po možnosti skupaj z osebnim zdravnikom) najti najboljšo rešitev iz neprijetne množice težav s črevesjem.