April 2010, 7.4.2010
Zdravniki svetujejo:
Deformacije
Hrbtenica pri otrocih
Avtor: mag. Robert J. Cirman, dr. med., spec. ortoped
Hrbtenica je sestavljena iz vretenc, po katerih je dobilo ime celotno živalsko deblo vretenčarjev (lat. vertebrata); pri človeku jo sestavlja sedem vratnih vretenc, 12 prsnih, pet ledvenih, pet križničnih, zraslih v kost križnico, in trtica, ki ima ponavadi od dva do štiri vretenca.
Pri novorojenčku je oblika hrbtenice (gledano s strani) podobna črki C, nato se z razvojem pokončne drže med otrokovo rastjo oblikuje v obliko dvojnega S.
Tako je v vratnem in ledvenem delu ukrivljena naprej, v tako imenovano lordozov, in v prsnem in križnično-trtičnem področju nazaj, v tako imenovano kifozo. Če gledamo človeka od spredaj (v frontalni ravnini), naj bi bila hrbtenica ravna.
Najpogostejše deformacije hrbtenice pri otrocih so skolioze in torakalne hiperkifoze, še precej pogostejša je slaba drža, ki jo moramo ločiti od prej omenjenih deformacij, saj zahtevajo popolnoma drugačno zdravljenje. O skoliozi govorimo, ko se hrbtenica ukrivlja vstran (gledano od spredaj oz. v frontalni ravnini), pri torakalni hiperkifozi pa se poveča oblika prsnega dela hrbtenice, ki je normalna od 20 do 40 stopinj.
Rast hrbtenice je najhitrejša do otrokovega petega leta in med puberteto, med katero pogosto starši ali šolski zdravniki med sistematskim pregledom opazijo, da je z njo nekaj narobe. Pregled otrokove hrbtenice naj bi bil kot presejalni test opravljen pri vsakem sistematskem pregledu, vendar hude oblike skolioz in kifoz, ki jih opazimo v ambulanti, ko že potrebujejo operativno zdravljenje, potrjujejo, da ni povsod tako.
Slaba drža je navidezna deformacija, ki jo otrok lahko izravna (ponavadi gre za povečano kifozo), vanjo uvrščamo tudi posturalne skolioze (navidezne stranske ukrivljenosti hrbtenice zaradi neenake dolžine nog, bolečine in podobno). Večkrat se ta navidezna deformacija izravna že, če otroka poležemo.
Pri pravi skoliozi se deformacija ne izravna hote in jo opazimo pri otrokovem predklonu.
Pri pravi skoliozi gre poleg ukrivljenosti tudi za rotacijo vretenc, odkrijemo pa jo na RTG-posnetku. Narediti ga moramo stoje (če to ni mogoče, pa sede) in vanj zajeti celotno hrbtenico in križnico. O zdravljenju se odločamo glede na otrokovo starost in stopnjo deformacije. Izmerimo jo klinično kot izboklino (glej fotografijo1) in na RTG-sliki (meritev po Cobbu).
Na fotografiji so RTG-posnetki blage skolioze, ki ne potrebuje zdravljenja.
Pri 20 stopinjah (meja je določena arbitrarno) se pri mlajših otrocih odločimo za zdravljenje s spinanimi ortozami, ki dokazano zmanjšujejo verjetnost napredovanja skolioz in se v razvitem svetu uporabljajo, pri nas pa se glede uporabe žal ne moremo poenotiti.
Krivine nad 40 stopinj zahtevajo operativno zdravljenje, kar je za otroka (in starše) neprijetno, za državo pa drago. Zato je pravočasno odkrivanje in konservativno zdravljenje tako pomembno. Napredovanje hujših skolioz se ne ustavi tudi po koncu rasti in lahko povzroči hude deformacije trupa z zmanjšano pljučno funkcijo in prezgodno umrljivostjo.