Julij, Avgust 2010, 7.7.2010
Zdravniki svetujejo:
Dehidracija
Pomanjkanje vode v telesu
Avtor: Darja Vidmar, dr. med.
Voda sestavlja večino človeškega telesa, zato je zelo pomembno, da se ohranja v pravem ravnotežju. Človek jo izloča skozi črevo, ledvica kot urin, kožo pri potenju in skozi pljuča pri vlaženju zraka, ki ga diha.

Posebno hitro jo izgublja, kadar je vroče, ob telesni obremenitvi, bruhanju, driski in nekaterih drugih bolezenskih stanjih. O dehidraciji govorimo, kadar je količina vode, ki jo telo izgubi, večja od vnesene. Najpogostejši znaki zanjo so temnejši urin, suha usta, glavobol, nespečnost in zmedenost.

Vzroki
Pri dehidraciji je izguba vode večja kot vnos. To se največkrat zgodi pri čezmernem potenju, zvišani telesni temperaturi, bruhanju in driski ali pri pretiranem uživanju alkoholnih pijač. Posebno so k dehidraciji nagnjeni bolniki s sladkorno boleznijo in odpovedjo jeter. Po 50. letu začenja občutek za žejo izginjati, zato so starejši ljudje še posebno ogroženi in jih je treba spodbujati k zavestnemu uživanju zadostnih količin vode na dan. Pri otrocih se dehidracija pojavi najpogosteje, kadar zbolijo za katero od črevesnih okužb.

Znaki dehidracije
Klinični znaki se navadno kažejo glede na delež pomanjkanja vode v telesu. Blaga dehidracija se kaže kot občutek žeje in zmanjšanje količine izločenega urina, ki je posledično bolj koncentriran in temen. Ljudje so bolj razdražljivi, imajo glavobol in suha usta. Značilna je vrtoglavica, ki je močnejša predvsem pri naglem vstajanju. Pri srednje do hudi dehidraciji se prekine izločanje urina, pojavijo se mišični krči, poveča se frekvenca bitja srca in dihanja. Zviša se lahko telesna temperatura zaradi onemogočenega potenja. V tem stanju ima človek udrte oči in zmanjšan turgor kože (koža izgubi prožnost in daje občutek uvelosti). Pri zelo hudi dehidraciji se lahko zgodi delirij, izguba zavesti, s čimer je ogroženo tudi življenje.
Pri znakih hude dehidracije je nujna zdravniška pomoč!

Zdravljenje
Pri blagi dehidraciji je najbolj učinkovito nadomeščanje vode s pitjem tekočin ter preprečitev nadaljnjega izgubljanja vode. Pri hujših primerih je poleg vode potrebna tudi rehidracija z oralno rehidracijsko raztopino, ki je na voljo v lekarnah. Tako se nadomestijo izgubljeni elektroliti. Če je potrebno bolnišnično zdravljenje, nadomeščamo tekočine v obliki intravenske infuzije in glede na izvide krvnih preiskav po potrebi še elektrolite. Uspešnost hidracije bolnika spremljamo s količino izločenega urina, ta pa se ob pravilnem zdravljenju poveča. Vedno je smiselno tudi vzročno zdravljenje bolezni, ki je dehidracijo povzročila, npr. z zdravili za nadzor zvišane telesne temperature, bruhanja ali driske.
Preprosto lahko približek rehidracijske raztopine pripravite sami: v liter prekuhane vode daste 5 jedilnih žlic belega sladkorja, 1 čajno žličko kuhinjske soli in sok 2 pomaranč.

Kdaj poiskati zdravniško pomoč
Zdravniška pomoč je potrebna ob bruhanju, ki traja več kot en dan in se ne umirja, ob hudi driski, ki traja več kot dva dni, če se zmanjša količina izločenega urina in če je človek zmeden in oslabel. Stanje je urgentno, če ima človek visoko vročino in je letargičen (otopel, nedejaven), ima bolečine v prsnem košu in težave z dihanjem, motnje zavesti in ni izločal urina v zadnjih 12 urah.

Preventiva
Najboljši način zdravljenja dehidracije je preventiva – z uživanjem zadostnih količin tekočine. Za ustrezno dodatno hidracijo je pomembno poskrbeti pred vsako telesno dejavnostjo in po njej. Nevarnosti dehidracije v vročih poletnih mesecih so še posebno izpostavljeni starejši, bolniki in otroci. Izognemo se ji z nošenjem lahkih in zračnih oblačil in z izogibanjem neposrednemu soncu. Uživanje vode pomaga tudi pri rednem izločanju blata, ker ga naredi mehkejšega, to pa mu olajša prehod skozi črevo.

Koliko tekočine zaužiti na dan
V povprečju izloči človek na dan približno 2,5 litra vode, ki jo je treba nadomestiti. Priporočen vnos tekočine pri odraslem je tako 1,5 litra z vodo in dodatni liter s hrano (juha, sadje, zelenjava). Se pa ljudje razlikujemo med seboj, koliko tekočine potrebujemo za dobro hidracijo.
Nikar ne pozabite, da poznamo tudi stanja, ki povečajo potrebo po tekočini, kot npr. med nosečnostjo in dojenjem ali če imate ledvične kamne ali okužbo sečil.
Zadosten vnos tekočine preverite z barvo urina. Če je skoraj brezbarven ali zelo svetlo rumen, imate tekočine dovolj.
dr. svetuje
Nasveti, kako vsak dan zaužiti dovolj tekočine:
  • začnite in končajte dan s kozarcem vode,
  • če ne morete piti le vode, lahko dodate malo limoninega soka,
  • kadar ste lačni, pijte vodo, saj občutek žeje pogosto zamenjujemo z lakoto. Prav tako je zadostno pitje tekočine priporočljivo pri načrtovani izgubi telesne teže, ker daje občutek sitosti,
  • piti je treba tudi, kadar nismo žejni,
  • vedno vzemite s seboj steklenico vode,
  • pri srčnem in ledvičnem popuščanju morate biti posebno pozorni na količino vnesene in izločene tekočine.