Februar 2011, 2.2.2011
Endokrinologija:
Diabetična noga
Posledica sladkorne bolezni
Avtor: doc. dr. Vilma Urbančič-Rovan, dr.med., spec. endokrinolog
Sladkorna bolezen dobiva v zadnjih letih v razvitem svetu pandemične razsežnosti. Gangrena in izguba okončine sodita med njene najhujše zaplete.


Več kot polovico vseh netravmatskih amputacij odpade na sladkorne bolnike, letno jih je na celem svetu več kot milijon, kar z drugimi besedami pomeni, da sta vsako minuto napravljeni dve amputaciji noge zaradi sladkorne bolezni.
Kar 15 % sladkornih bolnikov prej ali slej v življenju dobi razjedo na nogi, ta pa je običajno tisti začetni dogodek, ki v končni fazi privede do amputacije. Veliko število amputacij je mogoče preprečiti z zdravstveno vzgojo, zgodnjim odkrivanjem ogroženih bolnikov ter pravočasnim in pravilnim zdravljenjem razjed. Aktivni pristop je nujen zato, ker mnogi bolniki kljub napredovalim bolezenskim spremembam ne občutijo hujših težav. Eden izmed poznih zapletov sladkorne bolezni je namreč okvara živčevja, ki se kaže z oslabljenim ali odsotnim občutkom za dotik, položaj, bolečino ter vroče/mrzlo. Tudi razjede na nogi so lahko povsem neboleče, celo v primerih, ko je prisotna okužba in vnetje. Prenekateri bolniki zato poiščejo pomoč prepozno, ko okončine ni več mogoče rešiti, saj imajo zaradi odsotnosti bolečin varljiv občutek, da se ne dogaja nič hudega.
Oskrba diabetične noge je v razvitem svetu (Zahodna Evropa, Severna Amerika, Avtralija) v domeni podiatrov. Podolog in podiater sicer ne oskrbujeta zgolj sladkornih bolnikov, pač pa vse, ki imajo zaradi kroničnih bolezni tudi bolezenske spremembe na nogah – zlasti bolnike z revmatičnimi obolenji in bolnike z motnjami arterijske prekrvitve nog. Slovenija in vzhodnoevropske države tega profila ne poznajo, prav tako ne Afrika, Azija in Južna Amerika. Formalno izobraževanje za ta poklic je žal dostopno le v 19 izmed 212 držav sveta in ne more zadostiti vsem potrebam.
V svetovnem merilu je prišlo leta 2003 do nadvse zanimive pobude za oblikovanje programa za boljšo oskrbo diabetične noge v državah v razvoju s strani Mednarodne diabetološke zveze in Mednarodne delovne skupine za diabetično nogo. S pomočjo finančne podpore Svetovne diabetološke zveze (World Diabetes Federation) so skupaj z Diabetic Foot Society iz Indije in univerzo Health Sciences iz Tanzanije pripravili program Step by Step (Korak za korakom), ki je zaživel že v istem letu.
Največ zaslug za to imajo prof. Karel Bakker z Nizozemske, Zulfiqar Ali Abbas iz Tanzanije in Sharad Pendsey iz Indije. Indija in Tanzanija sta bili prvi deželi, kjer je bil program poskusno izveden, ob izdatnem sodelovanju zdravnikov in podiatrov iz Evrope, saj domačih strokovnjakov v teh deželah ni bilo na voljo. Tečaji v Indiji in Tanzaniji so naleteli na izjemno ugoden odmev, zato so se pojavile pobude, da bi podoben program izvedli tudi drugod. V letu 2009 je bil program izveden na štirih otokih v Karibskem otočju: St Lucia, Barbados, St Maarten in British Virgin Islands. Finančna sredstva za izvedbo teh tečajev so zagotovili Rotary Club of Ledbury (Anglija) in lokalni Rotary klubi s Karibov po načelu t. i. matching grant. Program sta izvedli dve ekipi, vsaka na dveh otokih, v eni izmed njih sem sodelovala tudi sama. Po vsebini je program Step by Step zelo podoben slovenskim tečajem oskrbe diabetičnega stopala, organizacijsko pa se precej razlikuje: v Sloveniji je na tečaju sodelovalo petnajst predavateljev, na Karibih pa bi bil to prehud finančni zalogaj. To pa seveda pomeni, da so morali enako delo, kot bi ga pri nas opravilo petnajst ljudi, tam opraviti trije. Tečaj je bil tako za predavatelje velik izziv, hkrati pa veliko zadovoljstvo, saj so bili udeleženci s tečajem zelo zadovoljni in bodo zdaj tudi sami začeli s to dejavnostjo.
V Sloveniji si že od leta 1990, ko so bile v okviru diabetoloških ambulant v Ljubljani, Kopru in Novem mestu ustanovljene prve ambulante za diabetično nogo, prizadevamo za vzpostavitev formalnih izobraževalnih programov za poklic podologa in podiatra. Prvi koraki v tej smeri so tečaj oskrbe diabetičnega stopala za medicinske sestre in zdravstvene tehnike, ki je potekal redno vsako leto od 1996 do 2008, in pa sodelovanje pri pobudi za pripravo učnega programa za poklic pedikerja leta 2001.
V letu 2008 je pod okriljem Mednarodne diabetološke zveze nastal dokument Diabetic Foot Care Education Programme For the Training of Certified Diabetic Foot Care Assistants – izobraževalni program, ki bo kandidate usposabljal za oskrbo diabetične noge. V Sloveniji ga bomo v letošnjem šolskem letu prvič poskusno izvedli na Srednji zdravstveni šoli Ljubljana.
V Novem letu si tako obetamo dobrih sprememb – zelo si želimo, da bi bil program na Srednji zdravstveni šoli prvi velik korak na poti do organiziranega izobraževanja podiatrov v Sloveniji.