Oktober 2010, 6.10.2010
Zdravo in dobro:
Dr. danes ne kuha
Zdravniki kuhajo
Avtor: asist. Rok Lokar, dr. med., spec. družinske medicine
Spodbujanje ljudi, da si sami pripravljajo hrano, je vsekakor smotrno iz več razlogov: doma pripravljena hrana je okusnejša, bolj zdrava in cenejša. Ne pomeni pa nujno, da moramo kuhati.

Včasih prijajo tudi hladne jedi, ali so preprosto primernejše, pač glede na priložnost.

Obloženi kruhki
Osnova dobrih prigrizkov je zagotovo dober kruh. Francoska štručka je sicer enostavna za pripravo obloženih kruhkov in kanapejev, posebno okusna pa ni. Mnogo bolje se obnese ciabatta, ki jo je prav tako enostavno narezati na manjše, za grižljaj velike kose (in je večinoma tudi cenejša). Bistvo obloženih kruhkov je raznolikost, zato pri oblaganju uporabimo domišljijo in zatrimo predsodke. Sestavine za podlago vsekakor potrebujejo nekaj maščobe, ki poudari okus; lahko uporabimo nekaj kapljic oljčnega olja ali pa margarino. Pri tem upoštevajmo, da mnoge margarine vsebujejo preveč t. i. trans maščobnih kislin, ki so škodljive (preverjeno dobra in kakovostna je na našem trgu na primer Becel pro - activ). Zaradi preveč specifičnega okusa v ta namen odsvetujem uporabo sicer zelo priljubljene majoneze. Poleg raznih oblik suhih mesnin, ki so lahko tudi perutninske (dimljeno puranje meso je odlično), in sirov so bistvo pestrosti kanapejev dodatki. Ne pozabimo na kapre, inčune, srebrno čebulico v kisu, koruzo, kisle kumarice, vložene gobe. Bodimo drzni in uporabimo orehe, mandlje, zlate rozine, kose suhih fig, sliv in marelic, ki odlično dopolnijo okus mesa in sira.

Dimljen losos na smetanovem namazu s hrenom:
Sladko smetano čvrsto stepemo, vmešamo žličko ali dve kupljenega že pripravljenega hrena (ki naj ne bo z jabolki!) in nežno umešamo drobno naribano trdo kuhano jajce ter ščepec soli. Nastalo penasto kremo uporabimo kot podlago za rezino dimljenega lososa, kar se še posebno dobro izkaže na popečenem kruhu.

Solate in zelenjava
Poleg enostavnih prigrizkov, kot so kanapeji, si privoščimo ali postrezimo še zelenjavo. Kadar čas in priložnost dopuščata, so vsekakor najprimernejše razne solate, ki so lahko ponujene posamično (zeljnata, razne oblike listnatih solat, popečene bučke, jajčevci ipd) ali mešano. Najbolj enostavno, a okusno, je preprosto na velike rezine narezati papriko. Upoštevajmo, da so nekatere paprike precej sladkaste (predvsem rdeča, rumena in oranžna), zato le-teh ne solimo, potrebno pa je soliti baburo, špic-papriko in razne oblike feferonov.

Za primer ponujam danes dve enostavni, a odlični solati:
Mešana:
Rdečo in temno zeleno papriko, narezani na majhne kocke, sladko koruzo in sesekljan svež česen zabelimo z oljčnim oljem, jabolčnim kisom, soljo in sveže zmletim poprom (najbolje pisanim). Solata je čudovito pisana in zelo okusna.

Jajčevci:
Do pol centimetra debele kolobarje jajčevca popečemo na oljčnem olju (med peko začinimo z grobo mletim sušenim česnom in nekaj drobno zdrobljene sušene bazilike), ohladimo (to lahko storimo tudi dan pred končno uporabo in shranimo v zaprti posodi v hladilniku). Posolimo, nakapljamo z nekaj kapljicami kisa (po okusu, lahko mešan vinski, zelo dobro se obnese balzamični, vendar s svojo temno rjavo barvo nekoliko pokvari videz) in solata je pripravljena. Opomba: jajčevec je lahko grenak, zato ga nekateri ne marajo. Greniti prične, če ni povsem svež, najbolj lupina, a tudi sredica. Zato ga, če je kupljen, olupimo, domačega ni treba. Pri svežem jajčevcu je lupina povsem gladka in napeta, na otip je zelo čvrst. Na povsem enak način lahko namesto jajčevcev pripravimo tudi bučke vsej vrst, za spremembo okusa pa lahko namesto bazilike uporabimo tudi kakšno izmed ostalih začimb (npr. žajbelj, origano, šetraj, timijan, majaron).

Imejmo v mislih: bistvo hladnih prigrizkov je pestrost in raznolikost kombinacij, zato je potrebno domišljiji prepustiti prosto pot in tudi pozabiti na kakšen predsodek.

Dober tek.