April 2010, 7.4.2010
Tema meseca:
Endoskopija
Endoskopski pregled prebavil
Avtor: mag. Manfred Mervic, dr. med., spec. gastroenterolog
Endoskopski pregled prebavil je preiskava, s katero zdravnik pregleda notranjost prebavnega trakta. Opravi ga s posebnim instrumentom – endoskopom.


o je upogljiva cev, debela kot mezinec in dolga 120–160 cm. Na konici endoskopa sta kamera in svetilka. Svetilka osvetljuje notranjost prebavne cevi, kamera pa omogoča pregled sluznice na zaslonu.
Med preiskavo zdravnik potiska endoskop in premika njegovo konico ter si natančno ogleda notranjost prebavne cevi. Z drobnimi kleščicami lahko odščipne košček sluznice za preiskavo pod mikroskopom (histološka preiskava). Med endoskopijo lahko odstrani polipe, širi zožitve, ustavlja krvavitev in opravlja druge posege.
Glede na to, kateri del prebavne cevi zdravnik pregleduje, ločimo:
  • gastroskopijo,
  • kolonoskopijo,
  • enteroskopijo,
  • rektoskopijo.

Gastroskopija
Gastroskopija ali ezofagogastroduodenoskopija je endoskopski pregled zgornjih prebavil. Zdravnik uvede endoskop skozi usta in pregleda sluznico požiralnika, želodca in dvanajstnika.

Priprava na preiskavo
Da bo preiskava potekala varno in bo pregled natančen, mora biti želodec prazen. Zato ne smete jesti šest ur pred preiskavo. Popijete lahko le kakšen požirek vode. Pred preiskavo povejte zdravniku, katera zdravila jemljete, seznanite ga s svojimi boleznimi in morebitnimi alergijami na zdravila. Če imate zobno protezo, jo izvlecite in spravite. S podpisom potrdite, da se s preiskavo strinjate.

Potek preiskave
Med pregledom ležite na levem boku. Medicinska sestra vam bo v začetni del žrela razpršila lokalni anestetik in vam v usta vstavila poseben ustnik. Med preiskavo upoštevajte zdravnikova navodila, dihajte normalno skozi nos ali usta in ne požirajte sline. Endoskop zdravnik pod nadzorom očesa uvede v požiralnik. Skozi kanal v inštrumentu vpihuje zrak in vodo za spiranje sluznice. Lahko tudi posrka tekočino iz želodca. Napihovanje želodca, prodiranje in obračanje inštrumenta lahko povzroči neprijetne občutke in blago bolečino. Skozi kanal v endoskopu lahko po potrebi uvede kleščice in odščipne del sluznice za histološko preiskavo ali za test prisotnosti bakterije Helicobacter pylori.
Z endoskopom lahko opravi tudi večje posege. Z balonom, ki ga uvede skozi delovni kanal, lahko širi zožitve prebavne cevi. Z vbrizgavanjem zdravil ali toplotno sondo lahko ustavlja krvavitve. Z majhno kovinsko zanko in z električnim tokom lahko odreže polipe, ki jih nato izvleče in pošlje na histološki pregled.

Po končani preiskavi
Po preiskavi boste imeli še približno 30 minut omrtvičena ustno votlino in žrelo. Priporočamo, da začnete uživati hrano in pijačo šele, ko bo občutek omrtvičenja minil. Morebitna napetost v trebuhu zaradi vpihanega zraka bo minila čez nekaj časa. Zdravnik vam bo napisal izvid preiskave, vam ga razložil in predlagal zdravljenje. Rezultat histološke preiskave vzorcev sluznice in testa bakterije Helicobacer pylori vam bo poslal po pošti čez sedem do deset dni.

Kdaj je gastroskopija potrebna
Gastroskopijo Gastroskopijo svetujemo ljudem z neopredeljeno bolečino v trebuhu ali prsnem košu, z zgago, napihovanjem in spahovanjem, s sumom na celiakijo, predvsem pa, če ima bolnik alarmantne znake. Ti so:
  • nehotena izguba telesne teže več kot 4 kg v 3 mesecih,
  • težko požiranje ali zatikanje hrane,
  • krvavitev iz prebavil (bruhanje krvi ali odvajanje črnega blata),
  • slabokrvnost,
  • trdovratno bruhanje,
  • tipna masa v trebuhu,
  • povečane lokalne bezgavke.
Vsem s tovrstnimi težavami svetujemo pregled pri osebnem zdravniku.

Zapleti preiskave
Zapleti med gastroskopijo, ki jo opravlja izkušen endoskopist, so zelo redki. Pojavi se lahko krvavitev na mestu odvzema biopsij ali iz rezne ploskve po odstranitvi polipa.
Aspiracija (vdih) želodčne vsebine in aspiracijska pljučnica sta redka zapleta. Hud, vendar zelo redek zaplet, je predrtje prebavne cevi. Zdravljenje tega zapleta je kirurško.
dr. svetuje
Kdaj na gastroskopijo
Gastroskopijo svetujemo pri bolečini v trebuhu ali prsnem košu, pri zgagi, napihovanju in spahovanju.
Gastroskopija je nujna pri alarmantnih znakih (nehotena izguba telesne teže, težko požiranje ali zatikanje hrane, bruhanje krvi ali odvajanje črnega blata, huda slabokrvnost, trdovratno bruhanje, tipna masa v trebuhu, povečane lokalne bezgavke).