Junij 2011, 1.6.2011
Zdravniki svetujejo:
Erektilna disfunkcija
V ambulanti zdravnika družinske medicine
Avtor: asist. Rok Lokar, dr. med., spec. družinske medicine
Izraz erektilna disfunkcija v širšem pomenu označuje težave z erekcijo, neodvisno od vzroka. Vzroki so različni in od njih je odvisno, ali bomo motnjo lahko uspešno zdravili ali ne.
Pomemben je podatek o tem, ali so erekcije v celoti odsotne ali pa so spontane (najpogosteje jutranje) še vedno prisotne. Prav tako zelo pomembno, a včasih spregledano, je vprašanje o tem, ali je sploh prisotna želja po spolnosti. V odsotnosti ustrezne spolne želje je običajno seveda prisotna tudi motnja erekcije, ki pa je zdravila ne popravijo, saj na spolno željo ne vplivajo.

Kako pogosta težava je to
Težava z erekcijo je razmeroma pogost problem v ambulanti zdravnika družinske medicine, a vseeno ne tako zelo pogosta, kot to nakazujejo študije specialistov urologov. Slednji med raziskavami ugotavljajo, da naj bi – vsaj občasno – z erekcijo imela težave že skoraj polovica moških po 40. letu starosti, česar pa izkušnje iz ambulante nikakor ne podpirajo. Deloma lahko te razlike verjetno pripišemo zadregi in domnevamo, da je nekaterim tako nerodno, da o težavi nikdar ne spregovorijo. Zagotovo pa so tudi taki pacienti, ki težave z erekcijo – vsaj občasno – sicer imajo, a jih to ne moti do te mere, da bi zato poiskali zdravniško pomoč in se jim ne zdi omembe vredno.

Zaradi zadrege mnogi ne prosijo za pomoč
Mnogim moškim je silno neprijetno povedati, da imajo težave z erekcijo; še nekoliko bolj, če je izbrani zdravnik ženska. Zadrega je seveda povsem odveč. Najbolj smiseln je vsekakor neposreden pristop, recimo z besedami, da imajo zadnje čase določene težave v postelji. Pogovor z zdravnikom bo nato normalno stekel. Zelo koristne so vse informacije, ki so ljudem enostavno dostopne na anonimen način, kot na primer razne zloženke ali poljudni članki v dnevnem časopisju, saj na ta način ljudje spoznavajo, da gre za težavo kot vsako drugo, zato je vsaka zadrega odveč.

Zakaj je pomembno zdravniku omeniti tovrstne težave
Novonastala motnja erekcije je pri sicer zdravem moškem lahko prvi znak okvare ožilja oziroma opozorilo, da je treba opraviti preiskave v smeri bolezni srca in ožilja. To velja predvsem za moške srednjih let, še posebej, če so pridruženi dodatni dejavniki tveganja za bolezni srca in ožilja (kajenje, povišan krvni tlak, povišan holesterol in/ali krvni sladkor, debelost, pomanjkanje rekreacije, dedna obremenjenost za srčno-žilne bolezni). V takem primeru je smotrno opraviti obremenitveno testiranje na kolesu (cikloergometrijo). Motnje erekcije so lahko stranski učinek jemanja nekaterih zdravil. Včasih je zato dovolj, da se zdravilo zamenja – in motnja izgine. Sicer pa pregled in posvet pri družinskem zdravniku glede erektilne disfunkcije nista nič posebnega, zato je vsak strah ali zadrega povsem odveč.

Pregled pri urologu
Načeloma zaradi erektilne disfunkcije obisk pri urologu ni potreben, saj lahko vsa zdravila predpiše tudi zdravnik družinske medicine. Moški se za obisk specialista urologa pogosto odločijo ravno zaradi zadrege, saj je lažje o tem spregovoriti z nekom tretjim. Pregled pri urologu je sicer potreben samo, če so potrebni zahtevnejši postopki zdravljenja, kot so na primer injekcije v spolni ud ali kirurški poseg, to je vstavitev penilne proteze.

Zdravljenje
Erektilno disfunkcijo zelo učinkovito zdravimo in večina moških je z učinki zdravljenja zelo zadovoljnih. V ta namen se uporabljajo tako imenovani zaviralci encima 5-PDE (fosfodiesteraze), od katerih so pri nas na voljo sildenafil, tadalafil in vardenafil. Na trgu so tudi generična zdravila drugih proiz˝wvajalcev, ki so identična, a nekaj cenejša. Zdravilo v lekarni izdajo na samoplačniški, »beli« recept. Cena enega odmerka je približno 5 do 10 €, odvisno od učinkovine, odmerka in proizvajalca.
Pomembno je poudariti, da zdravila velikokrat nimajo takojšnjega popolnega učinka, temveč je z njimi treba poskusiti večkrat, saj se njihov učinek stopnjuje. Poudarek je pomemben zato, ker lahko prevelika pričakovanja sprva privedejo do razočaranja, to pa lahko še poslabša težave z erekcijo. Omenjena zdravila so sicer zelo učinkovita in moški (ter posledično seveda tudi njihove partnerke) so z njimi večinoma zelo zadovoljnih.
Neželeni oziroma stranski učinki jemanja teh zdravil so razmeroma pogosti, a kratkotrajni, nenevarni in večinoma dovolj blagi, da moški na njih ne polagajo nobene večje pozornosti. Najpogostejša težava je zardevanje (kar se zlahka zamenja za »razgretost«, zato ne predstavlja večje prepreke). Pogost je tudi glavobol, ki je večinoma dovolj blag, da med samim vzburjenjem in spolnim aktom ni moteč, sam spolni odnos pa je večinoma zanj celo »zdravilen«, saj zaradi samega mehanizma nastanka med spolno aktivnostjo običajno izzveni. Ostali stranski učinki so redkejši, zelo redko so tako neprijetni, da onemogočijo jemanje zdravila.
Moški zdravljenje občasno opustijo, saj se lahko zgodi, da motnja preide in zato zdravila niso več potrebna. Do tega pride predvsem v tistih primerih, ko je bil poglavitni vzrok erektilne motnje psihološki (zadrega, strah pred neuspehom ali spolno dominantno partnerko ipd.).