Maj 2010, 5.5.2010
Dermatologija:
Fotodermatoze
Preobčutljivost kože na sončne žarke
Avtor: Nataša Grebenšek, dr. med., spec. dermatovenerolog
Obolenja kože, ki jih povzročijo UV-žarki, strokovno imenujemo fotodermatoze. Kožne spremembe sproži že majhna količina teh žarkov, ki na »normalni koži« ne bi povzročila težav.

Polimorfna fotodermatoza
Je najpogostejša preobčutljivostna reakcija na sončne žarke. Pojavlja se predvsem pri mladih odraslih in je pogostejša pri ženskah. Vzrok ni znan, najverjetneje gre za avtoimuno reakcijo na okvarjene celice kože – keratinocite. Najpogosteje je prizadeta koža, ki je bila izpostavljena sončnim žarkom (dekolte, hrbtne strani rok in podlahti ter obraz). Na koži se pojavijo hudo srbenje, rdečina in bunčice. Znaki se ponavadi pojavijo nekaj ur po izpostavljanju sončnim žarkom, trajajo nekaj dni in spontano izginejo. Zelo značilen je pojav kožnih sprememb že ob stiku s prvim spomladanskim soncem. Težave večinoma povzročajo UVA-žarki, ki prehajajo tudi skozi okensko steklo. Bolezen je kronična in se ponavlja vsako pomlad.

Pomembna je predvsem preventiva z uporabo zaščitnih oblačil in krem za zaščito pred soncem, ki vsebujejo dobro zaščito pred UVB- in UVA-žarki. Učinkovita je tudi preventivna fototerapija, ki jo je treba začeti od štiri do šest tednov pred prvim izpostavljanjem sončnim žarkom. Fototerapija poteka pod nadzorom dermatologa. Pred začetkom opravimo preiskave za izključitev drugih kožnih bolezni, ki jih sprožijo ali poslabšajo UV-žarki. Za preventivo niso primerni solariji.

Akne Mallorca
So prav tako pogosta preobčutljivostna reakcija na sonce, podobna polimorfni fotodermatozi. Zdravniki jim pravimo tudi Acne aestivalis. Gre za kožne spremembe, podobne aknam, ki se pojavijo na mestih, kjer ponavadi najdemo navadne akne, torej na obrazu, nadlakteh, ramenskem obroču in hrbtu. UV-svetloba je sicer pomemben sprožilec aken Mallorca, vendar na njihov nastanek pomembno vplivajo sestavine različnih kozmetičnih preparatov in sredstev za zavarovanje pred soncem. Problematične so predvsem mastne kreme. Značilno je, da nastanejo kožne spremembe po večdnevnem intenzivnem sončenju in trajajo več tednov. Prizadeti so navadno mlajši odrasli.

Osebam, ki so nagnjene k pojavu aken Mallorka, svetujemo za zavarovanje pred soncem uporabo zaščitnih oblačil in pokrival, za predele telesa, ki jih z oblačili ne moremo skriti, pa uporabo gelov z zaščitnimi faktorji širokega spektra UVA in UVB, ki ne vsebujejo maščob, dišav in emulgatorjev.

Solarna urtikarija
Je zelo redka. Kožne spremembe se v nasprotju s polimorfno fotodermatozo pojavijo že v nekaj minutah po izpostavljanju sončnim žarkom. Na izpostavljenih in neizpostavljenih delih kože nastanejo urtike. V hujših primerih se lahko pojavi angioedem (oteklina ustnic, očesnih vek …).

Fototoksične in fotoalergijske dermatoze
Nastanejo pod vplivom UV-žarkov zaradi fotosenzibilizatorja. To so snovi, ki povečajo občutljivost kože na sončne žarke. Nastanejo lahko v telesu kot produkt presnove (to se dogaja pri nekaterih obolenjih, na primer pri porfirijah), lahko pa jih na kožo nanesemo od zunaj (kozmetična sredstva) ali pridejo v kožo po krvnem obtoku, po tem ko smo jih zaužili (nekatera zdravila). Fototoksične in fotoalergijske reakcije je včasih težko razlikovati med seboj in nekatera zdravila lahko povzročijo obe vrsti reakcij.

  • Fototoksične dermatoze
So pogostejše. Pojavijo se lahko pri vsakem posamezniku, ki pride v stik s fotosenzibilizatorjem in zadostno količino UV-žarkov. Fotosenzibilizator povzroči nastanek prostih kisikovih radikalov v koži in tako poveča občutljivost kože na sončne žarke. Fototoksična reakcija se lahko pojavi že ob prvem stiku, če je koncentracija fotosenzibilizatorja dovolj velika in moč UV-sevanja zadostna. Imunski sistem pri teh reakcijah ne sodeluje.
Fotosenzibilizatorji so lahko različna zdravila, predvsem za zdravljenje motenj srčnega ritma, protivnetna in protibolečinska zdravila, nekateri antibiotiki, psoraleni, katrani in drugo. Naravne fotosenzibilizatorje furokumarine najdemo v nekaterih rastlinah, travah in sadju. Največ jih je v zeleni, peteršilju in agrumih. Ti vsebujejo tudi Bergamotovo olje, prav tako zelo pomemben fotosenzibilizator, ki je pogost dodatek v parfumih, toaletnih vodah in losjonih po britju.
Za fototoksične reakcije je značilno, da se pojavijo kožne spremembe le na predelih, ki so bili po stiku s fotosenzibilizatorjem izpostavljeni UV-žarkom. Meja med prizadetimi in neprizadetimi predeli je dokaj ostra. Spremembe na koži so podobne kot pri sončnih opeklinah. Pojavi se rdečina, velikokrat tudi mehurji. Koža prizadetih predelov lahko po umiritvi vnetja ostane trajno temneje pigmentirana od preostale kože (hiperpigmentirana).

Če ugotovimo, da gre za težave te vrste, je treba čim prej preprečiti stik s snovjo. V hujših primerih je potreben obisk pri dermatologu, ki predpiše ustrezno zdravljenje. Zelo pomembna je preventiva. Posebno pazljivi moramo biti pri izpostavljanju soncu, kadar jemljemo zdravila, za katera je znano, da povzročajo preobčutljivost na sonce. Tovrstnih fototoksičnih reakcij na zdravila ne morejo preprečiti niti okenska stekla niti zaščitna očala. Tudi pri delu na vrtu v sončnem dnevu moramo paziti, da kožo zavarujemo z uporabo zaščitnih rokavic in oblačil.

Med fototoksične dermatoze spadajo tudi metabolične fototoksične dermatoze, pri katerih se zaradi prirojenih ali pridobljenih motenj v delovanju encimov v tkivih nabirajo snovi, ki delujejo fototoksično. Najznačilnejše so porfirije.

  • Fotoalergijske dermatoze
Se pojavljajo redkeje kot fototoksične. Za nastanek fotoalergijskega dermatitisa je potrebno imunološko dogajanje. Ob prvem stiku s fotosenzibilizatorjem nastane senzibilizacija. Ob naslednjem stiku senzibilizirane kože z UV-žarki se pojavi fotoalergijska reakcija. Na koži opazimo rdečino, papule, vezikule (mehurčki) in srbenje. Značilno je, da prizadeta koža ni ostro omejena od zdrave in da se žarišča lahko širijo tudi na predele kože, ki niso izpostavljeni soncu.
Fotosenzibilizatorji, ki povzročijo fotoalergijske reakcije, so najpogosteje zdravila, predvsem za zdravljenje depresije, protibolečinska in protivnetna zdravila, nekateri antibiotiki, diuretiki in odvajala. Protimikrobni dodatki različnih mil, belilna sredstva in mehčalci prav tako lahko sprožijo fotoalergijske reakcije. Tudi uporaba umetnih sladil lahko v sončnih dneh povzroči neželene spremembe na koži. Dokazano je, da nekatere sestavine krem za zavarovanje pred soncem (paraaminobenzoična kislina in benzofenoni) povzročajo fotoalergijske reakcije in so jih zato v zadnjih letih iz večine krem že odstranili ter jih zamenjali z drugimi, manj alergenimi sestavinami.

Ko nismo več izpostavljeni soncu ali po prenehanju jemanja zdravil, včasih mine več tednov, preden spremembe na koži izzvenijo. Pomembno se je izogibati alergenu in se vedno dosledno zavarovati pred sončnimi žarki. Posebne preiskave največkrat niso potrebne. V redkih primerih je ustrezno fotoepikutano alergijsko testiranje.

Kot posledica izpostavljanja ultravijoličnim žarkom lahko na koži nastanejo različna obolenja, ki so si navzven zelo podobna. Dermatolog bo lahko na podlagi natančne anamneze, kliničnega pregleda kožnih sprememb in nekaterih usmerjenih preiskav ugotovil, zakaj se je pojavila preobčutljivost, in predpisal ustrezno zdravljenje in preventivne ukrepe.
dr. svetuje
Pri preobčutljivosti na sonce je najpomembnejša preventiva: izogibanje soncu, uporaba zaščitnih oblačil, pokrival in očal ter uporaba zaščitnih krem, ki vsebujejo UV-filtre proti UVB- in UVA-žarkom.
Pri ponavljajočih se težavah ob izpostavljanju UV-žarkom je potreben pregled pri dermatologu, ki bo izključil druge bolezni, ki jih lahko poslabšujejo UV-žarki.
Poleti je potrebna previdnost pri jemanju zdravil in uporabi kozmetičnih preparatov in parfumov, ki povečajo občutljivost kože na sončne žarke.