Februar 2011, 2.2.2011
Zdravniki svetujejo:
Glavobol
Nepopustljiva bolečina v glavi
Avtor: asist. Mojca Miholič, dr. med., spec. družinske medicine
Glavobol je nedvomno ena od najpogostejših težav, ki privedejo bolnika k zdravniku; 70–90 % vseh ljudi vsaj enkrat v svojem življenju izkusi “lasten” glavobol. Najpogosteje se pojavlja med 20. in 45. letom.

Zaradi širokega spektra možnosti povzročiteljev glavobola pravimo, da skoraj vsakega petega obiskovalca ambulante vsaj malce moti tudi glavobol. Zdravnikova naloga je, da čim prej natančno opredeli nenaden, močan glavobol od blažjega, ponavljajočega in obenem razmišlja o kaki drugi, prikriti težavi, ki se pri bolniku lahko kaže tudi kot glavobol. In prav to je umetnost dobrega diagnostika.

Kako pomagate svojemu izbranemu zdravniku?
Čim bolj natančno opišite lokacijo, trajanje, jakost, pogostost in naravo bolečine pri glavobolu (ostra, topa, utripajoča, …). Opišite, KAJ bolečino SPROŽI (hrana, stres, stradanje, motnje spanja), in kaj jo POSLABŠA. Pomemben podatek je tudi, kako jo običajno, če jo lahko, UBLAŽITE. Zdravniku povejte, KDAJ ste prvič imeli tovrsten glavobol. Morda od otroštva? So glavoboli POGOSTI, vsak konec tedna, med tednom? So morda glavoboli povezani z menstruacijskim ciklusom? Ima kdo v DRUŽINI podobne težave? Ali PRED glavobolom opažate kake posebne “znake” (zehanje, utrujenost, nespečnost)? Ste NEDAVNO UTRPELI kak padec, poškodbo, prometno nesrečo? So povezani glavoboli s slabostjo, motnjo vida, bruhanjem, bledico, vrtoglavico, hladnimi okončinami?

Vsak glavobol ni enak glavobolu
Medicinska razdelitev glavobolov (glede na veljavna mednarodna merila) razvršča glavobole v TRI razrede:
1. Primarni glavobol, pri katerih ne poznamo pravega, organskega vzroka. Sem prištevamo migreno, tenzijski glavobol, glavobol v rafalih in ostale primarne glavobole.
2. Sekundarni glavobol, t. j. glavobol zaradi možgansko-žilnih vzrokov, zaradi možganskih tumorjev, glavobol, povezan z okužbami in visoko telesno temperaturo, glavobol, ki sledi poškodbam, glavobol zaradi dehidracije, glavobol zaradi težav z očmi, sinusi in ušesi, glavobol zaradi prekomerne uporabe analgetikov, kofeina, alkohola in estrogena ter glavobol zaradi psihiatričnih bolezni.
3. Obrazna bolečina in nekateri ostali glavoboli.

TENZIJSKI GLAVOBOL je najpogostejši glavobol. Bolniki ga opisujejo kot topo, stiskajočo bolečino, ki je lahko eno- ali dvostranska in zato kot “pas” objema glavo. Bolečina običajno proti večeru postopoma izzveneva in je prisotna v senceh, zatilju, na vrhu lobanje. Mnogi jo zamenjajo z migrenskim glavobolom, čeprav pri tenzijskem glavobolu ni siljenja na bruhanje in težav z občutljivostjo na svetlobo; lahko pa ima bolnik oba glavobola!
MIGRENO opredeljujemo kot prehodno, ponavadi hudo bolečino na eni strani glave. Prizadene 10 % populacije, v glavnem tiste, ki so v aktivni delovni dobi. Bolniki jo opisujejo kot enostransko, utripajočo, močno bolečino, ki se lahko širi na obe strani glave. Bolnik je ob migrenskem napadu upravičen do bolniškega staleža.
GLAVOBOL OB GRIPI IN PREHLADU predstavljata eno od vrst sekundarnega glavobola in ju lahko povzroča povišana telesna temperatura, zapora sinusov zaradi goste sluzi (obnosni, čelni sinusi) ali zaradi okužbe sinusov z virusi (ali bakterijami, gljivami).

Previdnost
Previdnost velja pri glavobolih, ki se postopno slabšajo ter vedno bolj onemogočajo kvaliteto življenja, in če se glavobolu pridružijo še: ponavljajoče se bruhanje s slabostjo, nevrološki izpadi (z izpadi vidnega polja, trd tilnik, otrplost, nenadna motnja govora), napad zvečanega očesnega pritiska, epizode nezavesti ob glavobolu, …
V takih primerih TAKOJ obiščite zdravnika!