Oktober 2009, 30.9.2009
Tema meseca:
Gripa in virusi
Čas, da začnemo misliti na zdravje pozimi
Avtor: asist. Mojca Miholič, dr. med., spec. družinske medicine
Vsi prav dobro poznamo prve znake prehlada: kihanje, srbenje nosu, vodeni izcedek iz nosu. Prehlad je najpogostejša bolezen nasploh.


Navadni prehlad je navadno blaga bolezen, kljub temu pa ji pripisujemo vodilno mesto med razlogi za obisk zdravnika in odsotnost v šolah in službah. Bolezenski znaki trajajo od sedem do 14 dni.
Prehlad se najbolj pojavlja med otroki, saj na leto zbolijo tudi do desetkrat, odrasli pa do štirikrat. Ženske, posebno od 20 do 30 leta starosti, zbolijo pogosteje. Verjetno zaradi pogostejšega in intimnejšega stika z otroki. V povprečju zbolijo odrasli, stari več kot 60 let, manj kot enkrat na leto.

Glavni razlog za navadni prehlad so virusi. Opisali so več kot 200 različnih tipov virusov, ki povzročajo klinično sliko navadnega prehlada. Rhinovirusi (grška beseda RHIN pomeni nos) redko povzročajo težavnejšo bolezen. Virus parainfluenza in eespiratorni sincicijski virus lahko povzročata dihalne težave pri otrocih, virusu corona pripisujemo največji delež pri prehladih odrasle populacije.

Ali lahko hladne vremenske razmere povzročijo prehlad?
Veliko ljudi je prepričanih, da se prehladijo zaradi izpostavljenosti hladnemu vremenu in prepihu. Znanstveniki trdijo prav nasprotno in dodajajo, da niti hrana, niti povečana fizična aktivnost ali povečani mandlji v ustni votlini ne vplivajo na okužbo.
Po drugi strani potrjujejo, da psihični stres, menstrualni cikel in alergijske bolezni, ki vplivajo na dihala, povečajo dovzetnost človeškega organizma za okužbo.

Spremembe v letnih časih izrazito povečajo število obolelih za navadnim prehladom. Na začetku jeseni in v zimskih mesecih opažamo vsakoletno povečanje števila obolelih, njihovo število pa strmo upade šele marca. Ljudje preživimo jeseni in pozimi več časa v zaprtih prostorih, kar še dodatno pospešuje širjenje virusov s človeka na človeka. Virusi, ki povzročajo navadni prehlad, laže preživijo v zraku z nizkim odstotkom vlage, to je v hladnih mesecih leta.

Bolezenski znaki (simptomi)
Za navadni prehlad nastanejo kot človekov imunski odgovor na okužbo z virusom. Navadno se začnejo v dveh do treh dneh po okužbi in vključujejo izcedek iz nosu, zamašeni nosnici, nabrekanje sluznic v obnosnih sinusih, kihanje, bolečine v žrelu, kašelj in glavobol. Telesna temperatura je le malo zvišana (pri otrocih je višja).
Bolezenski znaki lahko trajajo tudi do 14 dni, a večina obolelih ozdravi prej kot v osmih dneh.
Izjemoma se lahko klinična slika navadnega prehlada zaplete – predvsem zaradi bakterijske okužbe. Pri njej potrebuje bolnik zdravljenje z antibiotikom in natančen pregled pri družinskem zdravniku.

Kako se virusi širijo?
Virusi se med seboj razlikujejo tudi po načinu širjenja. Ob dotiku z virusnim izločkom okuženega dela kože ali predmeta si lahko infekcijo prenesemo v oči ali nos ali pa z vdihavanjem virusa po kapljicah.
Najpreprostejši način, da se ubranimo pred okužbo, je, da si redno umivamo roke (ne le z milom, ampak s posebnimi raztopinami, ki vsebujejo alkohol). Ne dotikajmo se oči, ust in nosu. Obolela oseba bo s kašljem in kihanjem širila virusne delce v prostor, zato se, če je le mogoče, izogibajmo daljšim, intimnejšim stikom z njo.
Rinovirusi preživijo tri ure zunaj dihal na koži ali predmetih v okolici, zato sta ustrezna higiena in čistoča v prostoru pomembna preventivna dejavnika.

Zdravljenje
Pri navadnem prehladu priporočamo počitek, pitje zadostne količine tekočine, grgranje mlačne, slane vode. Nos si namažimo z dražljivo kremo. Za zniževanje telesne temperature ali glavobol priporočamo prašek oz. tableto, ki vsebuje paracetamol. Aspirina se zlasti pri otrocih izogibamo (nevarnost REYEVEGA SINDROMA, ki prizadene jetra in možgane).
Zdravila proti kašlju in kapljice za nos ne preprečijo kliničnih znakov prehlada, niti ne skrajšajo poteka bolezni, ublažijo pa subjektivne težave.
Antibiotiki ne uničijo virusov. Upravičeno jih uporabljamo le pri dokazanih bakterijskih zapletih, kot npr. vnetju srednjega ušesa ali sinusov. Antibiotiki, ki jih nekateri jemljejo »za vsak primer«, ne bodo vplivali na skrajšanje oz. morebitno bakterijsko infekcijo.
Tudi povečana količina vitamina C se ni izkazala kot prepričljiv dejavnik pri preventivi prehlada.
Vdihovanje pare (inhalacija) lahko začasno ustavi občutek polnega nosu, nima pa dokazanega zdravilnega učinka.
Cepiva proti virusom, ki bi preprečili okužbo za viruse - povzročitelje prehlada, še niso izdelali. Virusov je veliko in so antigensko zelo različni. Vse to otežuje izdelavo ustreznega cepiva.

GRIPA
V nasprotju z navadnim prehladom je gripa bolezen, ki oslabi človeški organizem in poteka dlje, intenzivneje. Posledice te bolezni so velikokrat hude ali celo usodne.
Gripa se pojavlja vsako leto in poteka v nenadnih epidemijah, v zimskih mesecih. Ob epidemiji lahko zboli kar do 40 odstotkov prebivalcev, priklene pa nas na posteljo za sedem dni. Prenaša se s kužnimi kapljicami, kašljanjem, kihanjem, govorjenjem in posrednim stikom, tudi predmetov. Virus se zelo hitro širi, kar pomeni, da se bolezenski znaki pojavijo kmalu po okužbi.

Nova gripa
Spomladi smo presenečeni in prestrašeni zemljani prvič prejeli novico o pojavu in širjenju nove gripe (svinjska gripa ali H1N1). Prve dokaze o njeni pojavnosti so izdali v ZDA in opisali način širjenja, ki je enak navadni, sezonski gripi, torej z osebe na osebo. Prvotni naziv prašičja gripa izvira od začetnih laboratorijskih dokazov iz virusa gripe, ki se navadno pojavlja pri prašičih v Severni Ameriki; zdaj vemo, da vsebuje ta novi virus zelo mešan genski material, influenzo virusa prašičje gripe, ptičje gripe in tudi človeške gene. Veliko ljudi se sprašuje, ali je nevarno jesti prašičje meso. Kuhanje pri temperaturi, višji od 70 stopinj, popolnoma uniči virus influenze in zato je kuhana svinjina popolnoma varna. Nova, svinjska gripa H1N1 se prenaša in širi tako, kot vse druge bolezni dihal, torej kapljično, s kašljanjem, kihanjem in dotikom rok (po površini). Virus napade celice v nosu, žrelu in pljučih. V Sloveniji je po sedanjih podatkih Inštituta za varovanje zdravja potrjeno okuženih že več kot 210 oseb, število pa se še vedno povečuje. Pri ljudeh, okuženih z novo svinjsko gripo H1N1, se pojavijo številni bolezenski znaki.

Kdaj pomislimo na okužbo
Na okužbo bo zdravnik pomislil, ko bo bolnik povedal, da je teden dni pred pojavom bolezni potoval ali bival na območju, kjer se je pojavila nova gripa H1N1, ali je že bil v stiku z bolnikom z novo gripo. Ponavadi traja bolezen do osem dni in nato počasi izzveni.
Bolezenski znaki so podobni navadni gripi: visoka vročina, kašelj, bolečine v žrelu, bolečine v mišicah, glavobol, mrzlica, utrujenost.
Preventivni ukrepi so enaki kot pri preprečevanju prehlada (www.ustavimo-gripo.si).
Farmacevtska industrija je v zadnjih letih pripravila številne pripravke za zdravljenje (skupina zdravil INHIBITORJI NEVRAMINIDAZE: oseltmivir-Tamiflu ter zanamivir - Relenca) in preprečevanje gripe (cepljenje proti sezonski in svinjski gripi se bo kmalu začelo. O tem povprašajte svojega osebnega zdravnika). Zdravila so učinkovita le ob okužbi z virusom gripe in delujejo tako, da preprečujejo razmnoževanje virusa, s tem pa preprečijo razvoj in širjenje bolezni. Najpomembnejše je, da vzamemo zdravilo v prvih 48 urah po prvih izraženih znakih bolezni.

Pravočasno prepoznanje
Zdravnik bo po pregledu določil, kako vas navadna ali svinjska gripa ogrožata, in se na podlagi tega odločil za zdravljenje z zdravili ali brez njih. Zelo pomembno je, da gripo pravočasno prepoznamo in jo ločimo od prehlada. Za bližnje/svojce obolelih z znaki svinjske gripe oziroma tiste, ki so bili z njimi v stiku, ni predvideno preventivno jemanje protivirusnih zdravil, zato jim teh ne bodo predpisovali. Pomembno je, da poskušamo omejiti širjenje bolezni v domačem okolju.

Priporočeno cepljenje
Kljub naštetim pripravkom vam zelo priporočam cepljenje proti virusu gripe, saj nam daje dolgotrajnejšo (sezonsko) zaščito in preprečuje, da se virus gripe širi z osebe na osebo. Cepljenje proti gripi priporočamo vsem kroničnim bolnikom (npr. sladkornim bolnikom, pljučnim in srčnim), zdravstvenim delavcem, starejšim osebam in osebam v poklicih, kjer je v ospredju delo z ljudmi.

Kako ločimo navaden prehlad od gripe
Znaki
Prehlad
Gripa
Vročina redko visoka, več kot 38 st. C, več dni
Glavobol redko močan
Bolečine po telesu blage ponavadi srednje močne ali močne
Utrujenost, šibkost srednja močna, traja 2-3 tedne
Izčrpanost nikoli v zgodnji fazi in precej huda
Poln nos pogosto redkeje
Kihanje ponavadi redko
Bolečine v žrelu pogosto občasno
Kašelj suh kašelj navzoč
Komplikacije vnetje sinusov ali ušes bronhitis, pljučnica
Preventiva nobene; higiena sezonsko cepljenje, antivirusna zdravila, higiena
Zdravljenje zmanjševanje bolez. znakov protivirusna zdravila
Bolezenski znaki nastopijo počasi nenadoma, naenkrat, burno
dr. svetuje
Zdravniki priporočamo, da vsi oboleli zaradi prehlada ali gripe ostanejo na bolniškem dopustu vsaj nekaj dni. Če posumijo na bolezen, naj POKLIČEJO svojega osebnega zdravnika in ga obvestijo o težavah.
V zdravstvenih domovih pripravljamo poseben triažni sistem, ki bo omogočal lažje »ločevanje« med obolelimi in zdravimi ter tako preprečeval »mešanje« bolnikov.
Gneče v čakalnicah ne pripomorejo blagodejno k poteku bolezni. Vplivajo pa na širjenje bolezni med še neobolelimi.
Bolniki, pri katerih se zdravstveno stanje nenadoma poslabša oz. se klinična slika kljub vsem zgoraj naštetim ukrepom ne izboljšuje, potrebujejo zdravniško pomoč.
Otroci naj ne obiskujejo vrtca in pouka ob zvišani telesni temperaturi!