December 2008, 18.12.2008
Infekcijsko bolezen ptic in sesalcev, ki jo poznamo pod skupnim imenom gripa, povzroča red RNA virusov (virusi influence) iz družine Orthomyxoviridae.
Virusi te družine zelo hitro mutirajo, zato se vsako leto ponavljajo novi sevi. Gre za kapljično infekcijo, prenosljivo z aerosoli in dotikom z okuženimi predmeti. Različni sevi virusov so med seboj različno virulentni, kar pomeni, da ni pri vseh enake možnosti okužbe, če pride človek z njimi v stik. Nekateri sevi praviloma niso preprosto prenosljivi med posameznimi vrstami, zato je na primer prenos mrazličnih oblik ptičje gripe na ljudi redkost. Res pa je, da se večina sevov, ki povzročajo ljudem preglavice, najprej razvije kot okužba živali, nato pa se v zelo slabih higienskih razmerah prenese na ljudi in se nato razširi. Domnevamo, da so največji naravni rezervoar virusov influence živina in ptiči na Kitajskem.
Najpogostejši bolezenski znaki gripe so: mrzlica, vročina, boleče grlo, bolečine v mišicah in sklepih, glavobol, kašelj, oslabelost in splošno slabo počutje. Prvi je simptome gripe zanesljivo opisal že Hipokrat pred približno 2400 leti. Glavni znak, ki loči gripo od drugih prehladnih bolezni, je mrzlica, saj je ta v pravi obliki pri prehladnih boleznih redka. Lažjih oblik gripe ni mogoče zanesljivo ločiti od prehlada. Tako imenovana »trebušna gripa« pa nima nobene povezave z virusi influence

Epidemije in pandemije
Občasen pojav gripe znotraj posameznih področij lahko doseže takšne razsežnosti, da posamezne države razglasijo epidemijo. Kadar se ta razširi po vsem svetu, govorimo o pandemiji. V prejšnjem stoletju so svet pretresle tri pandemije, od katerih je nedvomno najbolj znana tako imenovana »španska gripa«, ki je v letih 1918–1920 terjala od 40 do 100 milijonov žrtev po vsem svetu. Azijska (1957–1958) in hongkonška gripa (1968–1969) sta vsaka posebej zakrivili okrog milijon smrtnih žrtev. Epidemije gripe po svetu vsako leto še vedno zahtevajo okrog pol milijona smrtnih žrtev, zato razmislek o preprečevanju in cepljenju nikakor ni odveč.

Cepljenje in zdravljenje
Najučinkovitejša zaščita pred gripo je cepljenje. Najbolj razširjeno je trivalentno cepivo, ki je na voljo tudi pri nas in ščiti pred tremi najpogostejšimi sevi gripe, ki je razsajala v minuli sezoni. Ker je možno, da epidemijo v novi sezoni povzroči sev, ki v prejšnjem letu ni delal težav, je seveda mogoče, da cepivo ni učinkovito. A na srečo je pri virusih influence prisotno dovolj navzkrižne podobnosti, da cepivo pogosto vsaj deloma zaščiti tudi proti novemu sevu gripe. V praksi to pomeni, da bo posameznik sicer morda vseeno zbolel, a bo bolezen potekala v lažji obliki, krajši čas in z manj zapleti. Cepljenje je preprosto, varno in učinkovito, saj v povprečju zagotavlja več kot 75-odstotno zaščito. Alergije na cepivo so izjemno redke, so pa nekoliko pogostejše lokalne reakcije, kot so rdečina, oteklina in nekaj dni trajajoče bolečine na mestu cepljenja. Gre za prehodno, nenevarno nevšečnost. Cepljenje je priporočljivo za vsakogar, še posebej pa za starejše in ljudi s kroničnimi boleznimi, ki so zaradi tega bolj podvrženi okužbam in zapletom. Če je človek že okužen, so zdravila precej manj učinkovita. Glavna ovira je v tem, da moramo zdravilo začeti jemati v 24 urah po pojavu prvih znakov, ki pa so pri gripi povsem enaki tistim pri običajnem prehladu. Od zdravil za zdravljenje že prisotne gripe je pri nas na voljo oseltamivir fosfat (Tamiflu®).

Možni zapleti
Gripa je silno neprijetna okužba – glavobol in bolečine v mišicah so lahko malodane neznosni – a sama po sebi večinoma ni nevarna. Virus sicer lahko povzroča krvavitve in pljučni edem, vendar na srečo redko. Pogostejši in zelo nevaren zaplet je sekundarna bakterijska okužba, ki se največkrat pokaže kot pljučnica in je najpogostejši vzrok umrljivosti zaradi gripe. Zapleti zahtevajo dodatno ukrepanje in zdravniško oskrbo.

Preprečevanje
Pomembni so ukrepi za zmanjševanje prenosa virusov. Med epidemijo gripe se je potrebno izogibati javnim prostorom, kjer se zadržuje večja množica ljudi (na primer trgovski centri). Pomembno je razkuževanje rok, že oboleli posamezniki pa najbolj pomagajo s tem, da si med kašljem vestno pokrivajo usta. Koristno je prezračevanje prostorov.

Kako ukrepati in kdaj do zdravnika?
Glede na to, da ne poznamo posebno učinkovitih zdravil za zdravljenje gripe, omenjena bolezen pravzaprav ni vzrok za obisk zdravnika. Potreben je počitek, uživanje primernih količin tekočine (za sicer zdrave tri in več litrov dnevno, tisti z boleznimi srca ali ledvic pa se morajo ravnati po že prej prejetih navodilih zdravnika) ter analgetikov.
Med slednjimi sta najbolj primerna paracetamol (lekadol®) in acetilsalicilna kislina (aspirin®). Različne oblike gripe trajajo v povprečju od 5 do 7 dni, nato se zdravstveno stanje izboljša. Utrujenost po preboleli gripi se lahko vleče tudi mesec dni. Zelen ali rjavkast izpljunek ob kašlju, vztrajno slabšanje simptomov ter težave z odvajanjem vode so za gripo neobičajni in so vsekakor dober razlog, da obiščemo zdravnika v ambulanti (ne na urgenci). Nenadno hitro poslabšanje bolezenskega stanja in zmedenost ter zapleti pa so razlog za takojšen obisk pri zdravniku, medtem ko le visoka vročina brez drugih simptomov ni.
dr. svetuje
V času, ko se pojavi gripa, se izogibajte večjim javnim prostorom, uživajte veliko svežega sadja in zelenjave in se vsaj pol ure na dan gibajte na svežem zraku. V kolikor zbolite, počivajte, uživajte primerne količine tekočine in analgetke (lekadol ali aspirin).