Januar 2009, 29.1.2009
Tema meseca:
Hemeroidi
Kaj lahko storite zase
Avtor: Aleksander Marin, dr. med.
Hemeroidi so zdravstvene težave v predelu zadnjika. O njih se še vedno pretiho ali premalo govori.

Poleg hemeroidov nam težave v predelu zadnjika lahko povzročajo tudi razpoke in fistule, vnetja, karcinom, stanja po operativnih posegih tega predela telesa, hematomi ter analni spolni odnosi in spolno prenosljive bolezni. Najpogostejši povzročitelji težav v predelu zadnjika pa so prav hemeroidi. To so razširjeni venski pleteži v predelu zadnjika, v katerih se pojavi zastoj venske krvi. Primerjamo jih lahko s krčnimi žilami na nogah. Če so spremenjene vene znotraj zadnjikovega kanala, govorimo o notranjih hemeroidih, pri zunanjih hemeroidih pa so spremenjene vene pod analnim sfinktorom – mišico, ki zapira zadnjik. Notranji hemeroidi lahko tudi zdrsnejo skozi zapiralko in štrlijo iz zadnjika.

Po ameriških raziskavah ima polovica ljudi, starejših od 50 let, vsaj enkrat v življenju težave s hemeroidi. Spremembe v sodobnem načinu življenja prebivalstva vplivajo na pojav hemeroidov v vse nižjih starostnih obdobjih. Pri ženskah so hemeroidi po večini povezani z nosečnostjo.

Pri hemeroidih, tako kot pri krčnih žilah na nogah, obstaja dedna nagnjenost. Verjetnost nastanka hemeroidov pa je povezana z debelostjo, nosečnostjo in poporodnim obdobjem, torej s stanji, kjer se pojavi zvišan tlak v trebuhu (zaprtje, kašelj, dvigovanje bremen) ter povišanim krvnim tlakom (predvsem v venskem sistemu portalnega obtoka). Povišan tlak v venah nastane tudi zaradi napenjanja pri zaprtju in odvajanju trdega blata. Le-to je lahko posledica nepravilne prehrane, kar pomeni, da zaužijemo premalo vlaknin in premalo tekočine. Tudi driska lahko povzroči povečano napenjanje črevesja. Pri ženskah v obdobju menstruacije lahko zadrževanje vode v telesu povzroči zaprtje. Tudi dolgotrajno sedenje povečuje verjetnost pojava hemeroidov.

Čeprav ima veliko ljudi hemeroide, nimajo vsi težav zaradi njih. Težave sprožajo povečani, vneti in trombozirani hemeroidi ter tisti, ki zdrsnejo iz telesa. Draženje, srbenje in krvavitev se najpogosteje pojavijo ob in po iztrebljanju. Pojavi se lahko tudi sluzast izcedek. Največji problem pa je zagotovo bolečina, ki je lahko ob zapletih, kot je na primer tromboza, precejšnja. Najpogostejši znak pri notranjih hemeroidih je sveža kri na blatu in straniščnem papirju. Notranji hemeroidi nimajo enakega oživčenja kot zunanji, zato bolečina pri njih nastopi šele, ko zdrsnejo skozi mišico zapiralko in v njej povzročijo krč.

Prvi preventivni in kurativni ukrepi naj bodo izboljšanje prehrambnih navad, pogostejša telesna dejavnost in izogibanje dolgotrajnemu sedenju. Ob težavah je pomemben posvet z zdravnikom o bolezenskih znakih, posebej krvavitvah. Pri blažjih oblikah hemeroidov lahko omilite težave s preventivnimi ukrepi in pravilno higieno.

Z upoštevanjem naslednjih nasvetov boste pripomogli k preprečevanju in lajšanju težav, ki jih povzročajo hemeroidi:
  1. V prehrano vključite veliko vlaknin, ki so prisotne v polnozrnatih izdelkih, svežem sadju in zelenjavi. Izogibajte se začinjeni hrani, kavi in alkoholu.
  2. Pijte dovolj tekočine.
  3. Imejte redna in kratka iztrebljanja. Ne pritiskajte in napenjajte se med iztrebljanjem.
  4. Izogibajte se suhemu, odišavljenemu toaletnemu papirju.
  5. Redno telovadite in se izogibajte dolgotrajnemu sedenju.
  6. Ko več ur sedite, vmes naredite krajši sprehod.
  7. Področje hemeroidov vzdržujte čisto in suho.
  8. Če se stanje ne izboljša v nekaj dneh, se posvetujte z zdravnikom. Ob stopnjujočih se bolečinah in krvavitvah morate čim prej obiskati zdravnika!