November 2009, 4.11.2009
Tema meseca:
Hiperbarični kisik
Zdravljenje s kisikom v hiperbarični komori
Avtor: asist. Andrej Fabjan, dr. med.
Terapija s hiperbaričnim kisikom pomeni zdravljenje različnih bolezni s čistim kisikom pod zvišanim atmosferskim tlakom, ki se ustvari v komorah, narejenih posebej za to.

Prvi zapisi o tem segajo v 17. stoletje, potem so na to za dobri dve stoletji pozabili, pozneje pa se je tovrstno zdravljenje uporabljalo predvsem ob potapljaških nesrečah, t. i. dekompresijski bolezni. V zadnjih treh desetletjih se je začelo zaradi intenzivnejšega raziskovanja na tem področju zdravljenje s hiperbaričnim kisikom uveljavljati pri čedalje več boleznih.

Center za baromedicino
Slovenija se lahko pri tem primerja z drugimi evropskimi državami, predvsem zaradi hiperbarične komore, ki je bila narejena pred petimi leti na Inštitutu za fiziologijo Medicinske fakultete v Ljubljani, zdaj pa pod vodstvom prof. dr. Žareta Finderleta, dr. med., deluje v sklopu letos ustanovljenega Centra za baromedicino.

Kako deluje hiperbarična komora
V hiperbarični komori se atmosferski tlak postopno povečuje do dva- ali trikratnih normalnih vrednosti (v nekaterih primerih tudi do šestkratnih). Manjše enomestne komore se v celoti polnijo s kisikom, večje večmestne (npr. osemmestna, ki jo uporabljamo na Inštitutu za fiziologijo) se polnijo z običajnim zrakom, bolniki pa 100-odstotni kisik dihajo preko obrazne maske. Prednost večmestnih je ta, da lahko bolnike spremlja medicinsko osebje in jih med zdravljenjem nadzoruje. Prav tako se le redko pri bolnikih pojavi strah pred zaprtimi prostori.

Kisik
Kisik je nujen za preživetje in nemoteno delovanje človeškega telesa. Običajni zrak vsebuje približno eno petino kisika, koncentracija kisika, raztopljenega v arterijski krvi, pa je ob normalnem poteku izmenjave plinov v pljučih približno enaka koncentraciji v zraku. Raztopljeni kisik je le manjši delež vsega kisika v arterijski krvi.
Večina kisika (97 odstotkov) je vezana na hemoglobin, ki je že ob normalnih koncentracijah kisika v zraku skoraj popolnoma zasičen. Dihanje čistega kisika pod zvišanim tlakom v hiperbarični komori povzroči močno povečano količino kisika v arterijski krvi, predvsem zaradi povečanega raztapljanja v krvni plazmi. Človek lahko tako preživi brez rdečih krvničk, v katerih je hemoglobin.
Prednost kisika, ki je raztopljen v plazmi, je tudi ta, da lahko doseže mesta, ki jih rdeče krvničke zaradi svoje velikosti ne morejo. Poleg tega je ta kisik življenjskega pomena pri stanjih, kjer so rdeče krvničke ali hemoglobin iz različnih vzrokov okvarjeni (npr. zastrupitev z ogljikovim monoksidom ali nenadna velika izguba krvi).

Terapevtska vrednost komore
Hiperbarična komora ne deluje terapevtsko le z omogočanjem večjih koncentracij kisika v krvi. Pri dekompresijski bolezni, zelo znani potapljačem, pri kateri se ob prehitrem dvigu na površje tvorijo mehurčki dušika v krvi (proces lahko primerjamo z nastajanjem mehurčkov v steklenici kokakole, ki jo nenadoma odpremo), je pomen hiperbarične komore v ponovnem povečanju atmosferskega tlaka in ponovnem raztapljanju mehurčkov, saj ti podobno kot krvni strdki lahko zamašijo žile.
Zdravljenje s kisikom v tej komori je primerno za več bolezni. Mehanizmi delovanja kisika na poškodovano tkivo so različni. Kisik zmanjšuje otekline s krčenjem žil, spodbuja tvorjenje novih žil, pripomore k rasti vezivnega tkiva, okrepi delovanje belih krvničk proti mikrobom in delovanje antibiotikov, zavira toksine in zmanjšuje škodljivo vnetje.

Široka paleta izkušenj
V Centru za baromedicino Medicinske fakultete v Ljubljani zdravimo bolnike, ki jih za takšno zdravljenje priporočata ameriško Združenje za podvodno in hiperbarično medicino in Evropski komite za hiperbarično medicino. Urgentno zdravimo zastrupljence z ogljikovim monoksidom. To je plin brez barve in vonja, ki nastaja pri nepopolnem zgorevanju (ob plinskih gorilnikih, pečeh, v požarih), in se 240-krat močneje veže na hemoglobin kot kisik ter ga tako spodrine iz telesa. Zdravljenje v hiperbarični komori desetkrat skrajša čas izločanja ogljikovega monoksida in tako precej poveča preživetje teh bolnikov.

Nekrotizirajoča okužba mehkih tkiv - gangrena
Izrazito izboljšanje vidimo tudi pri uporabi hiperbaričnega kisika pri bolnikih z nekrotizirajočimi okužbami mehkih tkiv (gangrene). Te okužbe pogosto povzročajo bakterije v poškodbenih ali kirurških ranah, ki dobro uspevajo v okolju brez kisika, in so posebno hude pri ljudeh s slabim imunskim odzivom (npr. diabetiki, intravenski uživalci prepovedanih drog).
Kisik je za te bakterije toksičen in je pri zdravljenju teh okužb nepogrešljiv ob hkratnem kirurškem in antibiotičnem zdravljenju.

Hiperbarična oksigenacija za zdravljenje ran
V Centru za baromedicino Medicinske fakultete v Ljubljani zdravimo bolnike, ki jih za takšno zdravljenje priporočata ameriško Združenje za podvodno in hiperbarično medicino in Evropski komite za hiperbarično medicino.
Zelo pogosto se srečujemo z bolniki s trdovratnimi ranami zaradi ionizirajočega sevanja, ki so mu bili izpostavljeni ob terapiji različnih rakavih bolezni.
Pri njih se lahko z zamikom nekaj me-secev ali celo let po obsevanju pojavi odmrtje kože, podkožnih tkiv in kosti, občasno pa tudi delov notranjih organov (sečnega mehurja, danke, grla ipd).
Takšne rane je zelo težko zdraviti, s pomočjo hiperbarične oksigenacije pa je zdravljenje precej uspešno, saj se rane popolnoma zacelijo ali pa se njihova velikost precej zmanjša. Terapevtsko so podobno trdovratni tudi ognojki kosti, ki so slabo prekrvljene in so zato odporne na antibiotično zdravljenje.
Pojavijo se lahko na različnih delih telesa, predvsem po poškodbah, sami imamo največ izkušenj s spremembami na čeljustih pri zapletenem vnetju obzobnega tkiva. Hiperbarični kisik ima poleg toksičnega učinka na bakterije in potenciranja učinka antibiotika pomen tudi pri spodbujanju osteoklastov, to so celice, ki omogočajo vzdrževanje primerne strukture kosti.
Zaradi tega učinka je mogoče hiperbarično oksigenacijo uporabljati pri odmrtju kosti zaradi uporabe zdravil za zdravljenje osteoporoze (bifosfonatov).
Zdravljenje s hiperbaričnim kisikom uporabljamo tudi pri pripravi na poseg vstavitve zobnega implantata po obsevanju, težavnih presaditvah kože, diabetičnem stopalu, nenadni izgubi vida zaradi zapore očesnih arterij, nenadni oglušelosti, obsežnejših opeklinah in zračni emboliji.
Uporabiti ga je mogoče tudi pri nevroloških obolenjih, kot sta možganska kap ali migrena, za zdaj pa je bilo opravljenih premalo raziskav, da bi bila uspešnost tega zdravljenja znanstveno potrjena.

Stranski učinki
Kot pri vsakem medicinskem zdravljenju ima lahko zdravljenje v hiperbarični komori poleg koristi tudi nekatere stranske učinke. Med povečevanjem zračnega tlaka v komori se lahko poškoduje bobnič (barotravma bobniča). Temu se izognemo z učenjem pravilnega izenačevanja pritiska, občasno pa pomaga tudi jemanje sredstva za odmašitev nosu. Ljudi, ki so močno prehlajeni, navadno ne damo v komoro.

Postopek miringotomije
Pri ljudeh, ki ne morejo izenačevati pritiska (npr. nezavestni), imamo na voljo postopek miringotomije (nadzorovanega predrtja bobniča). Poleg tega se pri zniževanju tlaka v komori lahko pojavi barotravma pljuč, še posebno pri ljudeh s pljučnimi obolenji, kot je pljučni emfizem, zato je treba pri njih odločitev o zdravljenju v hiperbarični komori dobro pretehtati.
Velika koncentracija kisika v krvi je lahko toksična za osrednji živčni sistem, oči in pljuča. Pri občutljivih ljudeh lahko povzroči epileptični napad, kar je po naših izkušnjah izjemno redek zaplet. Pri velikem številu terapij lahko nastane kratkovidnost, ki se po končanem zdravljenju popolnoma popravi. Škodljiv vpliv kisika na pljuča se kaže z zmanjšano pljučno zmogljivostjo po zelo velikem številu terapij. Ta učinek je kumulativen.
Komora Centra za baromedicino Medicinske fakultete v Ljubljani je v kletnih prostorih stavbe medicinske fakultete na Korytkovi ulici. Pri delu z njo smo si v nekaj letih pridobili veliko izkušenj pri zdravljenju večine zgoraj opisanih bolezni. Predvsem zaradi marljivega dela medicinskega osebja, zaposlenega v komori.
dr. svetuje
Slovarček
  • Hiperbarična oksigenacija: dihanje čistega kisika pod zvišanim tlakom, uporabno za zdravljenje različnih bolezni.
  • Hemoglobin: protein rdečih krvničk, sestavljen iz štirih podenot, od katerih lahko vsaka nosi po eno molekulo kisika.
  • Nekroza: odmrtje celic in tkiva.