Junij 2010, 2.6.2010
Zdravniki svetujejo:
Holesterol
Pogosta vprašanja o holesterolu
Avtor: asist. Rok Lokar, dr. med., spec. družinske medicine
Glede na zanimanje v javnosti, priljubljenost teme v medijih in številne zavajajoče podatke, ki begajo posameznike, se spodobi nekaj besed spet nameniti holesterolu.


Kaj pravzaprav je holesterol
Holesterol je nujno potrebni sestavni del celične membrane pri živalih. Potreben je tudi za biosintezo žolčnih kislin (ki so nujne za presnovo) in steroidnih hormonov (kamor spadajo na primer spolni in stresni hormoni). Gre torej za snov, brez katere naše preživetje ni mogoče. Je sestavni del različnih lipoproteinov (maščob), ki jih ločimo glede na njihovo gostoto, od najmanj (VLDL, LDL), srednje (IDL) do najgostejših (HDL). LDL je tako imenovani »slab holesterol«, saj se s povečevanjem koncentracije povečuje relativna škodljivost, HDL pa je »dober holesterol« in si želimo, da bi bila njegova koncentracija čim večja. Skupni holesterol v laboratorijskih izvidih je poleg omenjenih odvisen še od vrednosti trigliceridov (»prave« maščobe v krvi), za katere si prav tako želimo, da bi jih bilo čim manj. Holesterol je torej v hrani živalskega izvora, največ ga je v rdečem mesu, večino tistega v našem telesu pa proizvedejo naša jetra, ki so nekakšna tovarna holesterola.

Kakšne so normalne vrednosti
Večina referenčnih laboratorijev je določila zgornjo mejo skupnega holesterola pri 5,2 mmol/L. Vzorec populacije bolnikov iz Ljubljane (vseh starosti, obeh spolov, tudi tistih, ki jemljejo zdravila za zniževanje holesterola) je pokazal, da je povprečna vrednost okrog 5,9 mmol/L, torej precej višja od referenčne.

Kako ga lahko znižamo po naravni poti
Najučinkovitejši način za znižanje slabega holesterola in zvišanje dobrega je redna intenzivna telesna aktivnost. Intenzivna pomeni približno 60–80 odstotkov zmogljivosti, večina ljudi se pri takšnem tempu začne potiti. Tovrstna rekreacija je potrebna vsaj trikrat na teden po 40 minut. Pomembna je zdrava prehrana; najboljša je lahka hrana sredozemskega tipa, torej veliko zelenjave na oljčnem olju, ribe, sadje in belo meso, rdečega mesa pa malo. Alkohol res znižuje holesterol, vendar v količinah, ki so za telo že škodljive iz drugih razlogov, zato takšen način »zdravljenja« nikakor ni priporočljiv. Rastlinski steroli, ki so dodani nekaterim jedem (jogurtom ali margarini), lahko v primerni količini (potreben vnos je vsak dan okrog 1,5 grama) zmanjšajo skupno koncentracijo holesterola za približno 8–10 odstotkov.

Kakšno tveganje pomeni holesterol
Holesterol pri večini ljudi verjetno ni samostojen dejavnik tveganja za razvoj srčno-žilnih bolezni, temveč le sodelujoči dejavnik. Med pomembnimi dejavniki tveganja je na prvem mestu sladkorna bolezen, nato zvišan krvni tlak (arterijska hipertenzija), dedna obremenjenost, kajenje, prekomerna telesna teža in telesna neaktivnost. Če je holesterol edini dejavnik tveganja, je popolnoma pri repu po pomembnosti; če je pridruženih več dejavnikov, na primer sladkorna bolezen in družinska obremenjenost, se njegova pomembnost močno poveča. Tveganje za razvoj srčno-žilnih bolezni je statistična ocena, ki jo izračunamo glede na znane dejavnike tveganja, starost, spol, ter razmerjem med višino in težo (indeksom telesne mase).

Kdaj in kako zdraviti
Skladno s priporočili stroke začnemo holesterol zdraviti, kadar relativno tveganje za srčno-žilni dogodek preseže 20 odstotkov v 10 letih. Za izračun tega tveganja so namenjeni preventivni pregledi, ki jih redno opravljamo zdravniki družinske medicine.
Posebna zadrega se pojavi pri ljudeh, ki imajo precej veliko koncentracijo holesterola, a brez drugih dejavnikov tveganja. V takšnih primerih je najbolj smotrno opraviti ultrazvok vratnega žilja, saj ta preiskava precej zanesljivo pokaže, ali se na žilah delajo škodljive spremembe, povezane s holesterolom, ali ne. Če je relativno tveganje nizko in sprememb ni, zdravljenje z zdravili ni smotrno. Če so na žilah že spremembe, je zdravljenje potrebno ne glede na morebitno statistično nizko stopnjo tveganja.
Zdravljenje holesterola z zdravili je obvezno pri tistih, ki imajo sladkorno bolezen, in tistih, ki so že utrpeli pomemben srčno-žilni zaplet (srčni infarkt ali možgansko kap), ter tistih, ki imajo periferno bolezen arterijskega žilja. Holesterol večinoma zdravimo z zdravili, ki zavirajo njegovo proizvodnjo v jetrih.

Kako pogosto naj ga preverjamo
Pri ljudeh, kjer je tveganje za razvoj srčno-žilnih bolezni majhno, je dovolj nadzor holesterola na tri do pet let. Pri tistih, kjer je tveganje dovolj veliko in je treba začeti zdravljenje z zdravili, se uspešnost zdravljenja navadno preveri po treh mesecih, nato se ga preveri enkrat na leto. Pogostejše kontrole niso smiselne.
dr. svetuje
Kako si pomagamo
Zdrav način življenja – torej redna ustrezno intenzivna telesna aktivnost, zdrava in uravnotežena prehrana, skrb za primerno (nizko) telesno težo in opustitev kajenja – precej učinkoviteje zmanjšuje tveganje za razvoj srčno-žilnih bolezni kot zdravljenje holesterola z zdravili.