Februar 2010, 3.2.2010
Hrbtenica je sestavljena iz vretenc, kar je dalo ime celotnemu živalskem deblu (vretenčarji), v katerega spadajo obloustke, ribe, dvoživke, plazilci, ptiči in sesalci.
Z razvojem pokončne drže in hoje je prevzela nosilno vlogo, kar pomeni, da se po njej prenaša sila teže zgornjega dela telesa na spodnje ude. Hkrati je ohranila precejšnjo gibljivost, ki je potrebna za umestitev glave in trupa z zgornjimi okončinami v prostoru.
Kombinacija nosilne in fleksibilne vloge ni najbolje združljiva in zato se v njej že v mladosti (po 20. letu) začnejo pojavljati degenerativni procesi, ki lahko pozneje povzročijo bolezenske težave. Lahko bi rekli, da hrbtenica ni oblikovana za pokončni položaj telesa.

Vretenca, ki sestavljajo hrbtenico, so različna: delimo jih v vratna, prsna, ledvena, križnična (ki so zrasla v enotno kost krožnico) in trtico. Vretence pa je sestavljeno iz telesa in loka z odrastki, ki so kot nastavki za sklepe in kot narastišče mišic in vezi. Po številu ločimo 7 vratnih, 12 prsnih, 5 ledvenih vretenc, križnico in trtico.

Med telesom in lokom v hrbteničnem kanalu poteka hrbtenjača, iz katere izhajajo korenine hrbtenjačnih živcev. Korenine se v prostoru med lokoma dveh sosednjih vretenc združita v hrbtenjačni živec, iz njihovih prepletov pa nato izhajajo tako imenovani periferni živci. Hrbtenjača ne poteka po celotni dolžini hrbtenice, ampak se konča v zgornjem delu ledvene hrbtenice, nato pa hrbtenica vsebuje le še navzdol potekajoče korenine hrbteničnih živcev, ki jih imenujemo konjski rep (lat. Cauda equina). Hrbtenjačni živci so parni in izhajajo iz hrbtenice na ustreznih ravneh.

Večina ljudi ima v življenju težave s hrbtenico, najpogosteje kot bolečino v križu. To ponavadi zdravimo konservativno s fizioterapijo in zdravili (brez operativnega posega), seveda po zdravniškem pregledu in večkrat (ne vedno) opravljeni slikovni diagnostiki. Občasno se moramo odločiti za operativno zdravljenje, pri odraslih pa so najpogostejše diagnoze:
  • spinalna stenoza
  • spondilolisteza
  • hernija diskusa
  • skolioze pri odraslih

Spinalna stenoza pomeni utesnitev živcev v hrbteničnem kanalu ali na izhodu iz njega in se ponavadi kaže kot:
  • bolečina v spodnjih udih pri hoji, tipično po zadnji strani stegen (in goleni),
  • bolečina v križu,
  • v predklonu bolje, zaklon zavrt

Vedno najprej poskusimo s konservativno terapijo, ki je pri tej bolezni redko uspešna in je ponavadi potrebna operacija, in sicer laminektomija s foraminotomijo in morda tudi spondilodeza (zatrditev prizadetih ravni hrbtenice, ki so nestabilni, ali pa jih pri operaciji naredimo takšne, kadar razrešujemo stenozo). V zadnjem času uporabljamo tudi novejše metode operacij pri blažjih oblikah stenoz, in sicer vstavimo tako imenovani interspinozni implantat, s katerim razbremenimo in dvignemo medvretenčno ploščico in tudi (posredno ali neposredno) razširimo prostor, kjer živec izhaja iz hrbtenice.

Spondilolisteza pomeni zdrs vretenca naprej in se občasno zdravi operativno, herija medvretenčne ploščice z bolečino v spodnji okončini se prav tako (po našem mnenju) zdravi konservativno vsaj tri mesece, če ni motoričnih nevroloških izpadov.

Hrbtenica pri otrocih je posebno poglavje, pri njih se pojavljajo slaba drža, občasno tudi deformacije (tako imenovane skolioz in kifoz), ki jih pogosto moramo zdraviti operativno. Pri otrocih je zato treba spremljati rast hrbtenice do končane rasti, še posebno v obdobjih hitre rasti otroka, in ga ob morebitnem sumu, da gre za nastanek deformacije, napotiti k ustreznemu specialistu.
dr. svetuje
Preprečevanje bolečine v križu
  • redna telesna aktivnost
  • primerna telesna teža
  • izogibanje dvigovanja težkih bremen (predvsem ne iz predklona)
  • izogibanje dolgemu sedenju
  • redne fizioterapevtske vaje za križ (biti morajo strokovno določene).