December 2009, 2.12.2009
Zdravniki svetujejo:
Imunski sistem
Kdo nas brani?
Avtor: Katarina Plausteiner, dr. med., spec. splošne in družinske medicine
Vsak dan in nenehno se srečujemo z bakterijami, virusi, glivami, zajedavci pa tudi strupi, ki jih ti izločajo. Vdihavamo jih, zaužijemo jih s hrano in pijačo, v stik pa prihajamo tudi po telesnem stiku in ob poškodbah.


Nekateri mikroorganizmi so del normalne flore (se pravi, da z nami živijo v sožitju in nam ne škodujejo), nekateri med njimi pa opravljajo tudi koristne naloge (npr. bakterije v črevesju in v nožnici, ki ustvarjajo neugodno okolje za razvoj škodljivih mikroorganizmov). Nekateri mikroorganizmi so škodljivi in potrebujemo pred njimi učinkovito obrambo. Zbolimo, kadar je sposobnost obrambe oslabljena in so mikrobi močno patogeni in številni.
Obrambna sposobnost organizma je odvisna od njegovega imunskega sistema. Njegova naloga je, da pravočasno prepozna tujke, zlasti mikrobe, ki vdrejo v organizem, mobilizira obrambne celice in odstrani škodljive dejavnike.

Prva bojna linija
Anatomske ovire zagotavljajo zavarovanje pred vdorom različnih povzročiteljev bolezni. Koža je sestavljena predvsem iz keratina, ki ga večina mikroorganizmov ne more prebaviti. Navadno je suha, na njeni površini pa je koncentracija soli velika predvsem zaradi potenja, kar povzroča neugodne razmere za rast bakterij.
Pot in izločki žlez lojnic prav tako vsebujejo snovi, ki uničujejo bakterije. Nekatere vrste bakterij živijo na površini kože in v normalnih razmerah ne povzročajo bolezni, to je tako imenovana mikroflora. Te bakterije proizvajajo snovi, ki uničujejo druge, bolj patogene bakterije ter porabljajo hranilne snovi, ki bi jih za svojo rast sicer potrebovali patogeni mikroorganizmi, in tudi tako omejijo njihovo rast. Če je koža poškodovana, zaradi ran ali opeklin, lahko škodljive bakterije vstopijo in povzročijo okužbo. Podobno je v črevesju, kjer živijo koristne bakterije, ki omogočajo pravilno delovanje črevesja in skrbijo za obrambo pred škodljivimi mikroorganizmi.
Na sluznici pljuč so migetalke, ki skrbijo za zaščito pljuč pred patogeni, ki jih vdihavamo, poskrbijo za njihovo izločanje mimo grla do želodca, kjer jih uniči želodčna kislina. Izločki iz nosu, slina in solze prav tako vsebujejo snovi, ki varujejo pred bakterijami in virusi.

Kaj če tujek kljub temu vdre v organizem?
Po vdoru in prepoznavi tujka kot škodljivega deluje imunski sistem na dva načina. Prvi je tako imenovani delno prirojen, zanj pa je značilno, da gre za takojšen, nespecifičen odziv brez imunskega spomina, drugi pa je tako imenovani pridobljeni sistem in pomeni počasnejši odziv, ki je specifičen in z imunskim spominom.
Prirojeni sistem vključuje vnetje, ki je odziv tkiva na vsako poškodbo, pri kateri gre za nenačrtovano uničenje (nekrozo) celic ali pojav tujkov v tkivu. Na mestu poškodbe se poveča prekrvljenost, ki omogoči kopičenje obrambnih celic. Naslednja oblika prirojenega sistema je komplementni sistem, ki zajema celoto krvnih beljakovin, ki se tvorijo v vnetem tkivu. Beljakovine se vgradijo v bakterijske membrane in jih preluknjajo. Posledica sta vstopanje vode in uničenje bakterijske celice. Tretja oblika so celične ovire, Sem spadajo določene vrste levkocitov ali belih krvnih celic, ki prepoznajo in odstranijo patogene organizme, najpogosteje s požiranjem (fagocitozo) tujkov in njihovo encimsko razgradnjo.
Pridobljni sistem delimo v tako imenovani humoralni, kjer imunost posredujejo protitelesa, ki jih izdelujejo limfociti B, in specifično spoznajo in odstranijo antigene (tujke), ki so v telesnih tekočinah, in v celično posredovani imunski odziv, ki je obramba pred povzročitelji bolezni, ki so že vdrli v celice. Celično posredovano imunost posredujejo limfociti T.

Vojska
Celice imunskega sistema – bele krvničke ali levkociti
Med levkocite spadajo različne vrste celic, ki sodelujejo pri obrambi telesa. Poznamo dve glavni vrsti limfocitov, T-celice in B-celice, ki vsebujejo 20–50 odstotkov belih krvnih celic pri zdravih odraslih ljudeh. T-celice so odgovorne za prepoznavanje antigenov (snovi, ki povzročajo imunski odziv). Ločimo tri glavne vrste T-celic glede na njihovo funkcijo: citotoksične celic T (Tc - cytotoxic) ali celice ubijalke, ki uničujejo nenormalne celice, T celice pomagalke (Th - helper), ki okrepijo imunski odziv, in supresorske T-celice (Ts), ki zmanjšuje imunski odziv.
B-celice zorijo v kostnem mozgu in s pomočjo T-celic prepoznavajo antigene. Po aktiviranju B-celic nastanejo celice plazmatke, te pa proizvajajo protitelesa ali imunoglobuline. Protitelesa se vežejo na patogene proteine ali antigenov in sodelujejo z drugimi celicami pri odstranjevanju škodljivih snovi iz organizma. Plazmatke so v bezgavkah, vranici in kostnem mozgu. Iz B-celice nastanejo tudi spominske celice, ki preživijo dlje časa in igrajo pomembno vlogo pri hitrejšem in učinkovitejšem odgovoru ob ponovni izpostavljenosti enakemu antigenu.
Granulociti imajo kratko življenjsko dobo (približno od dva do tri dni) in v normalnih razmerah predstavljajo večino belih krvnih celic. V primeru okužbe ali poškodbe jih najdemo v večjem številu. Nevtrofilci so podvrsta granulocitov in so zelo pomembni pri neposrednem uničevanju patogenih delcev s fagocitozo (ko delce »pogoltnejo« in jih dokončno uničijo s posebnimi encimi). Predstavljajo približno 40–75 odstotkov krvnih celic in so ključnega pomena pri razvoju imunskega odziva na patogene in lahko med okužbo s kemotakso (gibanje celic zaradi zunanje kemične stimulacije). Eozinofilci so del imunskega odziva na okužbo s paraziti in igrajo vlogo pri alergijskih reakcijah, predstavljajo pa le majhen delež krvnih celic. Bazofilci, ki so v obtoku normalno navzoči v majhnem odstotku (manj kot odstotek), naj bi bili povezani z vnetjem in poškodbo tkiv pri alergijskih reakcijah. Monociti so vrsta celic, ki krožijo po krvnem obtoku. Po migraciji v tkiva se te celice diferencirajo (spremenijo) v makrofage, ki s fagocitozo »pogoltnejo« mikroorganizme in imajo ključno vlogo pri obrambi gostitelja proti patogenom. Proizvajajo citokine. To so snovi, ki vplivajo na delovanje drugih celic. Mastocite najdemo v vezivnem tkivu, zlasti v koži in sluznicah dihal, prebavil in urogenitalnega trakta, pa tudi v očesu. Sodelujejo pri alergijskih reakcijah. Trombociti so celice, ki so pomembne pri strjevanju krvi in vnetju. Dendritične celice so močni spodbujevalci imunskega odziva. Imajo pomembno vlogo pri intenzivnejšem imunskem odgovoru ob ponovni izpostavitvi enakemu antigenu.

Centralna limfatična tkiva
Centralna limfatična organa sta kostni mozeg in priželjc. Tukaj se limfociti srečujejo z drugimi celicami in spodbudijo njihov razvoj oziroma povečajo njihovo sposobnost sodelovanja pri imunskem odziv. Prav tako pridobijo sposobnost prepoznavanja specifičnih antigenov, še preden se z njimi dejansko srečajo. Kostni mozeg je mesto hematopoeze, nastajanja krvnih celic.

Periferna limfatična tkiva
To so limfatični vodi ali mezgovnice, bezgavke, različna limfatična tkiva in vranica.
Limfa ali zunajcelična tekočina nastane s filtracijo krvi. Po limfatičnih vodih prihaja ta tekočina nazaj v kri, skupaj s celicami in antigeni, ti pa prihajajo iz drugih delov telesa, kjer je lahko okužba. Tekočina prehaja skozi bezgavke in se vrne v kri. Bezgavke so porazdeljene po vsem telesu vzdolž limfnih poti, še posebno pa so vidne na vratu, v pazduhah in dimljah. V njih so imunske celice, kot na primer limfociti, makrofagi in dendritične celice. Vse sodelujejo pri obrambi proti škodljivostim. Bezgavke se tako zaradi velike aktivnosti v njih povečajo, klinično pa opazimo povečane, otekle in boleče žleze. Limfocite lahko najdemo tudi v številnih drugih delih telesa – v črevesju, slepem črevesu, mandljih, žrelnicah, posebne obrambne celice pa so tudi v bronhijih pljuč in na drugih površinah sluznic. V vranici se kri filtrira, poškodovane ali odmrle rdeče krvne celice in antigeni se odstranijo iz krvi. Je tudi za shranjevanje eritrocitov in trombocitov.

Za konec
Specifični imunski odziv temelji na sposobnosti imunskih celic, da z beljakovinskimi molekulami – receptorji na površini celice ali v njej – razlikujejo med »lastnim« in »tujim«. Ko prepoznajo tujek, ga poskušajo uničiti in odstraniti iz telesa. Zaradi raznovrstnosti v okolju mora biti obrambni sistem sposoben specifično prepoznati milijone različnih antigenov in se nanje odzvati. Včasih se lahko imunski sistem zmoti in lastne telesne celice prepoznava kot tujke, jih napada in uničuje. Takšno stanje imenujemo avtoimunski odziv, posledice pa so številne bolezni. O tem in od drugih motnjah v delovanju imunskega sistema pa kdaj drugič.
dr. svetuje
Za izboljšanje imunskega sistema:
  • jejmo zdravo (veliko sveže zelenjave in sadja ter neoluščenih žit),
  • uživanje rdečega mesa nadomestimo z ribami in rastlinskimi beljakovinami (soja, leča),pijmo dovolj tekočine – čiste vode in zeliščnih čajev,
  • izogibajmo se škodljivim razvadam (opustimo kajenje, omejimo uživanje alkohola, pravo kavo zamenjajmo z zelenim čajem),
  • zmanjšajmo stres v službi in doma – naučimo se ga obvladovati,
  • spimo od sedem do osem ur,
  • gibajmo se vsak dan – vsaj pol ure hoje,
  • smejmo se, počnimo, kar nas veseli, uživajmo v druženju s prijatelji in družino,
  • uživanje vitaminsko-mineralnih dodatkov (vitamini A, C, E, B1, B3, B6, B12, karoteonidi, minerala cink in selen) je priporočljivo po 45. letu, ob povečanih obremenitvah, ob kroničnih boleznih in med okrevanjem po okužbah. Pri otrocih vitamine dodajamo, če pogosteje obolevajo za nalezljivimi boleznimi, pri sicer zdravih malčkih pa le ob morebitnih okužbi in okrevanju.