Julij, Avgust 2010, 7.7.2010
Zobozdravstvo:
Izločanje sline
Vzroki zmanjšanega izločanja sline
Avtor: Janez Šekoranja, dr. dent. med.
Suha usta so neprijetna posledica zmanjšanega izločanja žlez slinavk. Vzrokov je več, zato se bomo tokrat dotaknili nekaterih najpogostejših.

Stranski učinki zdravil
Mnoga zdravila vplivajo na zmanjšanje izločanja sline. Antiepileptiki, antihistaminiki, dekongestanti in diuretiki ponavadi povzročajo večje težave. Bolj pogosto uporabljani, a z manjšimi stranskimi učinki so protibolečinska zdravila, antidepresivi in zdravila proti visokemu krvnemu tlaku. Kombinacija teh zdravil stanje lahko poslabša, zato je ob pojavu suhih ust pomembno, da pacient to čim prej pove osebnemu zdravniku ali zobozdravniku, ki preučita možnosti zamenjave zdravil.

Zdravljenje raka glave in vratu
Pri raku glave ali vratu lahko nastopijo trije vzroki težav pri izločanju sline. Prvi je povezan z operativnim posegom, ko je poškodovana ali celo odstranjena glavna žleza slinavka. Navadno se pri tem pojavijo le blažje težave suhih ust, saj ostane še mnogo drugih funkcionalnih žlez slinavk. Drugi vzrok je resnejši, a so posledice večkrat prehodne narave. To je kemoterapija. Največ težav pa imajo bolniki, ki so obsevani. Tretji vzrok suhih ust pri zdravljenju raka glave in vratu je najresnejši, saj pušča trajne posledice, še posebej pri visokih obsevalnih dozah.

Avtoimune bolezni – Sjogrenov sindrom
Sjogrenov sindrom je avtoimuna kronična bolezen, ki prizadene žleze z zunanjim izločanjem. Med drugim tudi žleze slinavke, kar povzroča suhost ust. V Sloveniji ima primarni Sjogrenov sindrom 0,6 % prebivalstva, bolezen pa je skoraj 10-krat pogostejša pri ženskah kot pri moških. Prepoznamo ga po lokalnih simptomih, kot so suhost ust, oči, nosne sluznice in kože, ter po splošnih znakih, kot so utrujenost, sklepne in mišične bolečine, ipd.
Ljudje po navadi o takih težavah potožijo osebnemu zdravniku ali zobozdravniku, nato se jih pošlje na preiskavo, kjer se s posebnimi testi dokazovanja avtoprotiteles ter s testi pretoka sline in solz potrdi ali ovrže sum Sjogrenovega sindroma.

Preprečevanje zapletov v ustih
Ljudje s Sjogrenovim sindromom imajo zaradi pomanjkanja sline zelo veliko tendenco k nastanku zobne gnilobe ali kariesa, imajo pa tudi težave pri nošenju protez, zato so potrebni ukrepi za omilitev bolezni in preprečevanja zapletov. Poskrbeti je treba za povečanje izločanja sline (vlaženje ustne sluznice z vodo, v kateri je dodana limona, žvečenje žvečilnega gumija, zdravilo pilokarpin, ki pospešuje izločanje žlez).
Zelo pomemben pa je tudi celosten načrt vzdrževanja pravilne ustne higiene s kakovostnimi pripomočki (pasta, ščetka, zobna nitka) in redno obiskovanje osebnega zobozdravnika, ki večkrat letno kontrolira stanje. Paste ali ustne vode morajo imeti zaradi želene remineralizacije zob višjo vsebnost fluora, ne smejo pa vsebovati nepotrebnih čistilnih dodatkov, ki bi dražili občutljivo sluznico.
Posebno pozornost je treba posvetiti pacientom s snemljivimi protezami, saj slina zagotavlja lubriciranje in preprečuje žuljenje akrilatne proteze po suhi sluznici. Poleg tega je nujen medij, da proteza »dobro drži«, saj zagotavlja podoben efekt kot kapljica vode med dvema plastičnima ploščama, ki se čvrsto sprimeta. Ob zmanjšanem izločanju sline in neustreznem ukrepanju lahko proteza zelo boli in postane neuporabna.

Več informacij o reševanju težav z ustnim zdravjem in lepim nasmehom najdete na www.modrizob.com.