November 2010, 3.11.2010
Pediatrija:
Izpuščajne bolezni
Norice in druge izpuščajne bolezni
Avtor: asist. Mojca Rožič, dr. med., spec. pediater
Pričujoči članek je namenjen razlagi in opisu nekaterih nalezljivih izpuščajnih bolezni. Poleg tu omenjenih boleznih, je izpuščaj lahko prisoten tudi pri drugih virusnih obolenjih ali pri hudo potekajočih bakterijskih okužbah, pri katerih pa je nujno potrebna zdravniška oskrba, zdravljenje z antibiotiki in včasih tudi zdravljenje v bolnišnici.


Zato naj vsakega otroka z izpuščajem, še posebno ob prisotnosti vročine, pregleda izbrani pediater. Med izpuščajne bolezni otroške dobe prištevamo norice, peto in šesto bolezen, škrlatinko, rdečke in ošpice. Za nekatere od teh bolezni obstajajo cepiva, zato primerov pri nas skorajda ne vidimo več.

NORICE (VARICELLA)
Norice ali vodene koze so močno nalezljiva izpuščanja bolezen, za katero lahko zbolijo osebe vseh starosti, najpogosteje pa jih prebolimo že v otroški dobi. Praviloma se pojavi generaliziran izpuščaj, prisotni so blagi splošni simptomi okužbe. Pri zdravih otrocih okužba poteka blago in zapleti so redki. Po preboleli okužbi virus noric miruje v gangljih hrbtenjače in se lahko kasneje v življenju ob padcu imunske odpornosti reaktivira in pokaže kot pasavec ali zoster.

Povzročitelj in prenos bolezni
Povzročitelj bolezni je Virus varicella-zoster, ki je prisoten le pri človeku in 90 % oseb preboli norice že v otroški dobi. Okužba se prenaša kapljično – z okuženimi kapljicami izločkov zgornjih dihal ali z rokami. Okužene kapljice pridejo v stik s sluznico dihal ali z očesno veznico zdrave osebe, od koder vstopi v telo. Inkubacijska doba je v povprečju 7 do 21 dni, po tem se pojavijo prvi bolezenski znaki. Za prenos bolezni je pomembno vedeti, da je oseba kužna že dva dni pred pojavom izpuščaja, kužna pa je, dokler se vse kožne spremembe ne pokrijejo s krasto in se ne zasušijo.

Potek bolezni in prepoznava izpuščaja
Približno dan do dva pred pojavom izpuščaja je prisotno slabo počutje, lahko blago povišana telesna temperatura. Nato se pojavi izpuščaj, sprva na glavi in trupu, nato se razširi po celem telesu. Na dlaneh in podplatih ga ne najdemo. Za izpuščaj je značilno, da se posamezne kožne spremembe iz dneva v dan spreminjajo. Najprej so vidne izboklinice na koži, nato se le-te spremenijo v z rdečimi obročki obdane mehurčke premera do nekaj milimetrov, ki so najprej izpolnjeni z bistro, nato z gnojno vsebino. Na koncu se mehurčki zasušijo in pokrijejo s krasto, ki čez čas odpade. Zaradi celjenja kože te krastice srbijo. Razvoj kožnih sprememb preko opisanih stopenj do kraste traja nekaj dni. V poteku bolezni se v času 5 do 7 dni pojavijo novi zagoni izpuščaja, zato na koži hkrati vidimo kožne spremembe v različnih stopnjah razvoja. Ob ponovnih zagonih je ponovno povišana telesna temperatura. Po bolezni je koža v večini primerov lepo zaceljena in brez trajnih sprememb.

Zapleti in težje potekajoče norice
Najpogostejši zaplet pri noricah je bakterijska okužba kožnih sprememb in bakteriemija. Kožne spremembe so vnetno spremenjene in obdane s širšo rdečino in oteklino. Opažamo lahko dodaten, nežno rdeč izpuščaj med že obstoječimi kožnimi spremembami noric. Prisotna sta splošno slabo počutje in visoka vročina z mrzlico. Povzročitelj je stafilokok in potrebno je antibiotično zdravljenje. Drugi, redkejši zapleti, so še: pljučnica, nekrotizantni fasciitis, prizadetost centralnega živčevja (meningitis, encefalitis, cerebelarna ataksija, mielitis, Guillain-Barréjev sindrom), trombocitopenija, glomerulonefritis, artritis, hepatitis. Norice težje potekajo pri odraslih osebah, nosečnicah in pri osebah z oslabelim imunskim sistemom. V primeru zapletov ali težjega poteka bolezni je potreben pregled pri izbranem zdravniku in velikokrat zdravljenje v bolnišnici.

Ukrepanje
Ko z noricami zboli prej zdrav otrok, je potrebno le dobro simptomatsko zdravljenje in domača oskrba. Ob vročini svetujemo antipiretik. Potrebna je ustrezna higiena kože, priporočamo vsakodnevno tuširanje. Po tuširanju je potrebno z brisačo dobro posušiti kožo. Odsvetujemo kakršnokoli nanašanje mazil ali sredstev za sušenje kožnih sprememb, saj so le-ta lahko dobro gojišče za bakterije. Če so kožne spremembe le blago vnetno spremenjene, lahko izbrani pediater predlaga kopel v hipermanganu. Občutek srbenja pa lahko ublažimo z antihistaminikom, ker ima tudi blag sedativni učinek. In najpomembnejše, dokler čisto vse kožne sprembe niso pokrite s krasto in zasušene, je otrok ali bolnik kužen za vse osebe, ki še niso prebolele noric. In toliko časa naj mali ali velik bolnik ne hodi v vrtec, šolo ali drug kolektiv.

Cepljenje
V nekaterih državah zahodne Evrope in v ZDA priporočajo splošno cepljenje otrok proti noricam. Pri nas zaenkrat cepljenje ni v rednem cepilnem programu, ker bolezen večinoma poteka blago. Imamo pa cepivo na voljo in lahko na željo staršev cepimo otroke, starejše od enega leta. Cepljenje svetujemo tudi za otoke, ki noric še niso preboleli in so v remisiji akutne levkemije, oziroma pri katerih je indicirano imunomodulatorno zdravljenje, ter za otroke, katerih družinski člani imajo oslabljen imunski sistem.

ŠESTA BOLEZEN (EXANTHEMA SUBITUM)
Šesto bolezen povzroča Herpes simplex virus tipa 6. V populaciji je 80 % oseb prekuženih in večina otrok preboli okužbo do prvega leta starosti. V 20 % primerov poteka ta okužba z izpuščajem. Po inkubacijski dobi 10 do 15 dni prično otroci smrkati, kašljati, imajo pordelo žrelo in 3 dni visoko vročino. Splošno počutje je dobro. Ko vročina upade, se pojavi izpuščaj. Izpuščaj je svetlo rdeč, zlivajoč, blago dvignjen nad nivojem kože in je bolj gosto posejan po trupu in vratu, ob pritisku zbledi. Zdravljenje je zgolj simptomatsko. Ob vročini je potreben antipiretik in čiščenje nosu s fiziološko raztopino. Zapleti so redki. Cepiva proti okužbi ni.

PETA BOLEZEN (ERYTHEMA INFECTIOSUM)
Peto bolezen povzroča Parvovirus B19. Zbolijo lahko otroci in odrasli. Okužba se prenaša kapljično, s transfuzijo in z matere na plod. Ker lahko okužba poteka tudi brez značilnih znakov in ker je oseba kužna že pred pojavom izpuščaja, prenos na zdrave osebe težko preprečimo. V primeru kapljičnega prenosa vstopi virus v telo skozi sluznico dihal, vdre v kri in se razmnožuje v celicah eritrocitne vrste. Okužba lahko v polovici primerov poteka brez bolezenskih znakov, pri ostalih pa se v večini primerov kaže z izpuščajem. Po inkubacijski dobi 6 do 10 dni so bolniki nekaj dni utrujeni, imajo vročino, tožijo za glavobolom in bolečinami v mišicah. V tej fazi bolezni izločajo virus iz žrela. Sledi prehodno obdobje izboljšanja stanja, nato se 18. dan pojavi izpuščaj, ki se začne z rdečino na licih – videti je, kot bi bolnika nekdo oklofutal. Po 2 do 4 dneh se pojavi še nežno rdeč, blago nad nivojem kože dvignjen izpuščaj po trupu, ki izzveni po 1 do 3 tednih. Izpuščaj je bolj intenziven po vroči kopeli ali po izpostavitvi soncu. Izpuščaj lahko spremljajo blaga vročina, glavobol, bolečine v žrelu in sklepih. Dodatno se lahko pojavi vnetje sklepov, prizadetost krvi in kostnega mozga. Pojavi se lahko prehodna aplazija rdečih krvničk, ki pri zdravih osebah mine neopaženo, huje pa prizadene osebe z nekaterimi hemolitičnimi krvnimi obolenji. Okužba nosečnice lahko povzroči okužbo, okvare in smrt ploda. Pri prej zdravih otrocih je zdravljenje simptomatsko. Potreben je počitek in ob vročini antipiretik. V primeru zapletov pa je potrebno zdravljenje pri specialistu. Cepiva proti okužbi ni.

ŠKRLATINKA (SCARLATINA)
Škrlatinko povzroča Streptococcus pyogenes, ki izloča eksotoksin. Bolezen ima enake klinične znake kot streptokokna angina, dodatno pa se pojavi izpuščaj. Bolnik zboli z vročino, bolečinami pri požiranju in slabim splošnim počutjem. Ob pregledu najdemo povečane bezgavke na vratu, malinast jezik, povečani in pordeli nebnici, na katerih so lahko obloge, in pordelo žrelo. Po dveh dneh se najprej na trupu, nato na okončinah pojavi droben, na otip hrapav, rdeč izpuščaj, ki ob pritisku zbledi. Lahko je pordela koža obraza, v okolici ust je lahko viden bled predel v obliki trikotnika. Na dlaneh in podplatih praviloma ne vidimo izpuščaja. Včasih v pregibih vidimo rdeče črte in pikčaste krvavitve, kar imenujemo Pastijev znak. Po tednu dni se izpuščaj začne luščiti. Med bakterijske zaplete streptokokne angine in škrlatinke spadajo vnetje srednjega ušesa, sinusitis, mastoiditis in celulitis ali absces, ki se razvijeta ob nebnicah ali za steno žrela. Med imunološke zaplete pa spadajo glomerulonefritis, akutna revmatična vročica, poststreptokokni reaktivni artritis. Zdravnik na podlagi klinične slike in brisa žrela predpiše ustrezno antibiotično terapijo. Svetujemo počitek in še kakšen dan je za nižanje telesne temperature potreben antipiretik.

RDEČKE (RUBELLA)
Rdečke povzroča Rubella virus. Prenaša se aerogeno, s kapljicami, ki padejo na sluznico dihal zdrave osebe. Osebe so najbolj kužne 10 dni pred pojavom izpuščaja in do 15 dni po njem. Okužba v polovici primerov poteka asimptomatsko. Bolezen pa poteka z blagimi simptomi in znaki. Pri otrocih se lahko začne s prehladnimi znaki ali drisko, pri mladih osebah pa z utrujenostjo, glavobolom, prehladnimi znaki, bolečinami v žrelu, kašljem, vnetjem očesnih veznic. Značilna je blago povišana telesna temperatura. Nato se pojavi rdeč, zlivajoč, lahko srbeč izpuščaj, ki se začne na obrazu in se v enem dnevu razširi na trup in okončine. Izpuščaj po 3 dneh zbledi. Značilno so povečane zatilne in zaušesne bezgavke, lahko tudi bezgavke drugod po telesu. Pogosto so prizadeti sklepi. Zdravljenje je simptomatsko. Svetujemo počitek in ob vročini antipiretik. Vsi otroci so cepljeni proti ošpicam, mumpsu in rdečkam v starosti enega leta in ob vstopu v šolo. Zato rdečke redko vidimo. Okužba nosečnice lahko povzroči okužbo ploda in okvaro vseh plodovih organov.

OŠPICE (MORBILLI)
Ošpice povzroča virus ošpic in so zelo nalezljiva izpuščajna bolezen. Prenaša se aerogeno, s kapljicami, ki padejo na sluznico dihal in očesno veznico zdrave osebe. Bolnik je najbolj kužen nekaj dni pred pojavom izpuščaja in šest dni po njem. Prvi bolezenski znaki se pojavijo po približno 10 dneh inkubacijske dobe. Bolnik ima tri dni visoko vročino, glavobol, prehladne znake, vnete očesne veznice in kašlja. Drugi do tretji dan po pričetku bolezni se na ustni sluznici nasproti kočnikov pojavijo značilne bele Koplikove pege. Vročina prehodno upade in nato po 14 dneh ponovno naraste. Bolnik ima ponovno močno izražene prehladne znake, vnete očesne veznice in kašlja. Pojavi se izpuščaj, sprva za ušesi, nato na obrazu, telesu in udih. Kožne spremembe so najprej v nivoju kože, nato se dvignejo nad nivo in ponekod so vidni majhni mehurčki. Vročina po 4 dneh upade, izpuščaj začne bledeti in izgine po 7 dneh. Kot zaplet ošpic se lahko razvije bakterijska pljučnica, vnetje srednjega ušesa, driska in redko postinfekcijski encefalitis. Vsi otroci so cepljeni proti ošpicam, mumpsu in rdečkam v starosti enega leta in ob vstopu v šolo. Zato so primeri redki. V zdravljenju se zdravniki različno poslužujejo virostatikov, slabo prehranjeni otroci prejmejo vitamin A. Sicer pa je potreben počitek in ob vročini antipiretik.
dr. svetuje
Norice
  • So močno kužna bolezen.
  • Večinoma jih prebolimo v otroški dobi.
  • Prisoten je tipičen izpuščaj.
  • Večinoma je potek blag, brez zapletov.
  • Potrebna je nega kože in simptomatsko zdravljenje.
  • Potrebna je izolacija bolnika, dokler vse kožne spremembe niso zasušene.
  • V Sloveniji cepljenje proti noricam ni v rednem cepilnem programu otrok, je pa na voljo.

Ostale izpuščajne bolezni
Če ima otrok vročino in izpuščaj, je vedno potreben pregled pri izbranem pediatru, ki postavi pravo diagnozo in svetuje glede zdravljenja, saj se z izpuščaji kažejo tudi druge bolezni in huje potekajoče bakterijske okužbe, ki nujno zahtevajo ustrezno antibiotično zdravljenje in dodatno ukrepanje.