Oktober 2010, 6.10.2010
V gibanju:
Jesenski sprehod
Izkoristimo še zadnje sončne jesenske dni
Avtor: Darja Vidmar, dr. med.
Kaj je lepšega, kot naužiti se svežega jesenskega zraka. Veliko ljudi jesenske dni izkoristi za tek ali kolesarjenje, mi pa vam svetujemo, da preizkusite še aktivnost, ki jo večina Slovencev dobro pozna, ostale pa vabimo, da jo spoznajo – hojo v hribe.


Preden se odpravite, dobro premislite, ali ste pripravljeni na ta podvig, kako dobro ste telesno pripravljeni, kakšno opremo potrebujete in, navsezadnje, kakšno vreme je pričakovati. Ne pozabite, da narava hitro pokaže svoje zobe in topel jesenski dan se kaj hitro spremeni v hladen tuš z močnim vetrom.
Redna telesna vadba zmanjša tveganje za nastanek pogostih obolenj, kot so sladkorna bolezen, osteoporoza, povišan krvni tlak in srčno-žilna obolenja. Povečuje gibljivost sklepov, kit in ligamentov ter ohranja vitalnost. Izboljša našo zmožnost pri premagovanju stresa in pomaga pri zmanjševanju oz. vzdrževanju telesne teže. Če do sedaj niste bili posebej telesno dejavni, je s športno aktivnostjo treba začeti postopoma. Hoja je za začetnike zelo primerna, saj je intenzivnost vadbe odvisna predvsem od nas samih. Najprej izberite položne terene, nato pa postopno stopnjujte težavnost in se lotevajte vedno daljših in bolj strmih poti.

Priprava
Za zdravo in varno hojo v hribe je potrebno poznati in upoštevati določena pravila. Na pot se odpravite dovolj zgodaj, z natančnimi podatki o vremenu in morebitnih padavinah, da se izognete prehitremu in zato nevarnemu spustu v dolino. S seboj vzemite opremo, ki je primerna težavnosti vzpona, vendar ne pretežka. Če se odpravljajte na večdnevni izlet, se natančno pozanimajte, ali so koče odprte in proste. Uporabljajte izključno označene poti, da je v primeru zdravstvenih težav ali poškodb dostop do vas lažji. Pred odhodom ne pozabite napolniti baterije telefona in obvestiti svojce ali prijatelje o natančnem planu vašega vzpona. S seboj vzemite nekoga, ki vam bo za dobro družbo, v primeru težav pa tudi zmožen hitro priskočiti na pomoč.

Oprema
Sestavni del osebne opreme so planinski čevlji, pri katerih mora biti gleženj zaščiten. Bodite primerno oblečeni glede na vremenske razmere, najbolje se je obleči v plasteh. Na voljo so številni moderni materiali, ki so dovolj lahki, da vas ne ovirajo pri gibanju, vas pa dobro ščitijo pred mrazom in vetrom. Vedno imejte s seboj rezervna oblačila. Dobro premislite, koliko hrane in tekočine potrebujete, v nahrbtniku pa ne sme manjkati niti čokolada ali energetska ploščica. Če se veliko potite in imate pred seboj dolgo pot, vzemite s seboj izotonične napitke. Čelada je obvezna, če se odpravljate na krušljive in strme predele. Moč sonca na višjih nadmorskih višinah je večja, zato ne pozabite na UV-zaščito in sončna očala. V nahrbtniku imejte vedno s seboj zemljevid in osebni dokument. Dobro premislite, katere stvari resnično potrebujete, da vas nahrbtnik med hojo v klanec ne bo oviral.

Med hojo
Pred začetkom hoje se ogrejte. Ne zaženite se prehitro v klanec, da se prezgodaj ne zadihate. Pri hoji si pomagajte s palicami, da dodatno obremenite mišice rok in nekoliko razbremenite noge. Večina pohodnih palic ima nastavljivo višino, praviloma pa morata roki v komolčnem pregibu tvoriti kot 90 stopinj. Pomembno je, da ste med hojo s palicami zravnani, zato ju na poti v hrib nekoliko skrajšajte, pri sestopu pa podaljšajte. Hoja navzdol s pomočjo palic razbremeni pritisk na sklepe spodnjih okončin in hrbtenico, omogoča oporo in prepreči morebitne padce. Vsako uro si privoščite krajši počitek. Redno pijte, da ne dehidrirate, ter jejte, da ne boste izčrpani. Na višji nadmorski višini je potreba po tekočini večja, gibanje pa oteženo. Ne pozabite, da je sestop lahko napornejši od vzpona in od vas zahteva veliko moči in koncentracije. Po vrnitvi v dolino naredite raztezne vaje.

Nevarnosti
V hribe se odpravite le v primeru, če ste povsem zdravi in telesno pripravljeni na vzpon. Vseeno vas lahko na poti presenetijo težave, kot so zvin sklepa, poslabšanje kronične bolezni (npr. hipoglikemija pri sladkornih bolnikih), akutno obolenje (npr. prehlad), natrganje mišice ali zlom. Vedno se ne da predvideti težav, vendar je naša dolžnost, da možnost ogrožanja svojega zdravja in zdravja drugih zmanjšamo na minimum. V primeru poškodbe oz. zdravstvenih težav (bolečine za prsnico, vrtoglavica, slabost) se ustavite in pokličite zdravniško pomoč. Dolžnost vsakega obiskovalca gora je, da izbere turo, ki je primerna njegovi telesni pripravljenosti in vremenskim razmeram!