December 2008, 18.12.2008
Zdravniki svetujejo:
Kamni v sečilih
Avtor: asist. Simon Hawlina, dr. med., spec. urolog
Kamni v sečilih ali strokovno urolitijaza je bolezen, ki po arheoloških dokazih spremlja človeka že tisočletja. Pogostejša je pri Evropejcih in Azijcih, redkejša pri črncih, Židih in Indijancih.

Najpogosteje se kamni pojavljajo med 18. in 45. letom starosti, lahko pa jih imajo tudi otroci in ljudje v pozni starosti. Pogostost nastanka urolitijaze je pri moških 2- do 4-krat večja. Pri 6 odstotkih obolelih je kamne že imel tudi nekdo v družini. Najdemo jih lahko kjerkoli v sečnem traktu od ledvic do sečnice.

Vzroki
Kamni lahko nastanejo zaradi notranjih (telesnih) ali zunanjih (vpliv okolja) vzrokov. Med notranje štejemo podedovane bolezni in motnje v presnovi ali pa anatomske spremembe v sečilih. Najpogostejša podedovana bolezen je ledvična tubularna acidoza, ki povzroči nastanek številnih kamnov v obeh ledvicah. Druga takšna bolezen je cistinurija. Glavni zunanji vzroki pa so prehranjevalne navade ter podnebje (temperatura in vlaga). Oboje je odvisno od zemljepisnega področja. Visoke temperature z obilnim znojenjem in premajhnim uživanjem tekočine vodijo do nastanka koncentriranega seča, kar lahko povzroči nastanek kamnov.

Vrste kamnov
V sečilih lahko nastanejo kamni različne kemične sestave. Najpogostejši so kalcijevi kamni, ki so v 65 do 70 odstotkih v obliki kalcijevega oksalata ali v 9 do 10 odstotkih v obliki kalcijevega fosfata. Manj pogosti so kamni iz sečne kisline (urat), cistinski kamni (cistin), infektni (struvit – magnezijev amonijev sulfat) in ksantinski. Medtem ko kalcijeve kamne dobro vidimo na rentgenski sliki, cistinske in uratne rentgen slabo pokaže in jih lahko ugotovimo le s posebnim slikanjem ledvic s kontrastnim sredstvom ali pa z ultrazvočno preiskavo. Kamni so lahko zelo majhni in jih opisujemo kot pesek, včasih pa so tako veliki, da zapolnijo celotni zbiralni sistem ledvice. Običajno gre za posamezne kamne, lahko pa se nahajajo vgručah v eni ali obeh ledvicah. Pri bolnikih, ki imajo motnje v odtoku seča iz mehurja (povečana prostata), se lahko kamni tvorijo v mehurju in povzročajo stalno tiščanje na vodo ter pogosta vnetja. Če dolgo časa dražijo sluznico mehurja, lahko povzročijo nastanek raka.

Ledvična kolika
Bolečina, ki jo povzroči kamen, ko se pomika iz ledvice po sečevodu v mehur, je ena najhujših v telesu. Napadi trajajo toliko časa, dokler kamen ne zdrsne v mehur. Takrat tudi bolečina izzveni. Poleg hudih bolečin bolnika sili na bruhanje, trese ga mrzlica, pogosto mora na vodo, v kateri se lahko pojavi kri. Ob takih napadih je potrebno bolnika običajno sprejeti v bolnišnico. Hud napad bolečin doživi od dva do tri odstotke prebivalcev, pri 30 odstotkih bolnikov pa se ponovi še enkrat v življenju. Napade povzročijo manjši kamni – do premera 8 mm. Večji običajno ne morejo v sečevod in zato bolnik občuti v ledvenem predelu le tope bolečine, po navadi pri gibanju. Veliko kamnov se odkrije slučajno ob ultrazvočni preiskavi trebuha, saj ne povzročajo nobenih težav. Če pa se zagozdijo v sečevodu, so nevarni, ker preprečujejo normalen odtok seča iz ledvice, kar lahko privede do začasne ali končne odpovedi njenega delovanja in hudega vnetja, zato je potrebno takojšnje zdravniško posredovanje.

Zdravljenje
Večina manjših kamnov (80 odstotkov) se izloči spontano po naravni poti. Kamni do velikosti 4 mm se sami izločijo v 70 odstotkih, večji od 6 mm v manj kot 15 odstotkih, nad 8 mm pa zelo redko. Najpogostejše zdravljenje je drobljenje z zunanje strani telesa z aparatom, ki skozi kožo pošilja udarne valove na kamen in ga tako zdrobi. Majhne drobce potem bolnik izloči po naravni poti. To je neinvazivna metoda, ki jo v tujini izvedejo ambulantno, pri nas pa je potreben sprejem v bolnišnico. Nekatere kamne je potrebno odstraniti operativno. Operiramo tudi bolnike, pri katerih je vzrok za nastanek kamnov anatomska nepravilnost sečil. Uratne kamne lahko topimo. Bolnik več mesecev jemlje zdravila, s katerimi spremenimo pH seča. Pri bolnikih s kamni, ki so posledica metaboličnih motenj, je potrebno ugotoviti vzrok s posebnimi preiskavami, ki jih največkrat opravijo ambulantno, včasih pa je potreben sprejem v bolnišnico. Take bolnike poleg urologa obravnava tudi endokrinolog ali nefrolog.

Preventiva
Nastanek kamnov najbolje preprečujemo z zadostnim vnosom tekočine (od 2 do 3 litre dnevno). To je posebno pomembno v poletnih mesecih, ko je zaradi visokih temperatur izguba tekočine velika in pri tem nastaja močno koncentriran seč. Za bolnike, pri katerih so vzrok za nastanek kamnov motnje v presnovi, je na prvem mestu dieta z omejenimi količinami živalskih beljakovin, purinov, oksalatov in hrane, bogate s kalcijem. Dokazano je, da ima na presnovne nepravilnosti v seču ugoden vpliv naravna mineralna voda, obogatena s citrati. Bolniki, pri katerih je bil odkrit in zdravljen kamen v sečilih, morajo vsaj enkrat letno na ultrazvočno preiskavo sečil. Verjetnost, da se bo kamen pri njih ponovno pojavil, z leti narašča. Pri 40 odstotkih bolnikov se to zgodi v 2 do 3 letih, pri 75 odstotkih po 7 do 10 in pri 100 odstotkih po 15 do 20 letih.
dr. svetuje
Pijte veliko vode, prehranjujte se zdravo in uravnoteženo ter redno hodite na preglede, predvsem enkrat letno na ultrazvočno preiskavo sečil.