December 2008, 18.12.2008
Tema meseca:
Kašelj, naš najpogostejši zimski spremljevalec
Avtor: asist. Rok Lokar, dr. med., spec. družinske medicine
Kašelj je zapleten obrambni refleks telesa, ki očisti naše dihalne poti. Nastane zaradi draženja sluznice dihal. Dražljaj se po posebnih živčnih poteh prenaša do središča za kašelj v možganih.


Iz možganov pride ukaz za močno in nehoteno skrčenje mišičja, ki sproži izdih. Kašelj tako omogoči hitro odstranitev tujkov, sluzi in gnoja iz dihalnih poti. Spremlja številne bolezni, od bronhitisa, pljučnice, pljučnih edemov do tuberkuloze.

Poznamo dve obliki kašlja
Kašelj je refleksen sunkovit izdih zraka, lahko pa je izzvan tudi povsem hoteno. Njegova fiziološka vloga je čiščenje dihalnih poti. Kašelj je simptom, ne pa bolezen. Če se z zrakom izkašljuje tudi izmeček, govorimo o produktivnem kašlju. Če izmečka ni, gre za suh oziroma neproduktiven kašelj.

Produktivni kašelj
Pri produktivnem kašlju nastaja v dihalnih poteh preveč bronhialne sluzi, ki jo poleg vode (od 95 do 98 %) sestavljajo predvsem glikoproteini in mukoproteini. Zaradi motenega ravnotežja med proizvodnjo, prenašanjem in izkašljevanjem sluzi se nakopičijo debele plasti sluzi, ki ovirajo zračenje pljuč. Produktivni kašelj se pojavi v obliki napada po globokem vdihu, ki potisne sluz navzgor. Cilj zdravljenja produktivnega kašlja je utekočinjenje goste sluzi, ki postane manj lepljiva in jo je lažje izkašljati. Zdravila, ki pomagajo utekočiniti in zmehčati sluz in tako olajšajo izkašljevanje, se imenujejo ekspektoransi.

Neproduktivni ali suhi kašelj
Neproduktivnega ali suhega kašlja ne spremlja nastajanje sluzi. Pojavi se v več zaporednih kratkih sunkih brez izkašljane sluzi. Pogost kašelj brez sluzi bolnika izčrpava in moti njegov počitek, zlasti ponoči je zelo dražeč. Spodbujanje izkašljevanja ne koristi, zato uporabljamo zdravila za pomirjanje in odpravljanje kašlja, ki delujejo na središče za kašelj v podaljšani hrbtenjači. Imenujemo jih antitusiki. Ti so lahko opiatni ali sintetični, oboji učinkovito odpravljajo suh, neproduktiven kašelj. Žal pa imajo opiatni antitusiki veliko stranskih učinkov. Lahko povzročajo odvisnost, zaspanost, dihalne motnje (plitvo dihanje), zaprtost in suhe sluznice.

Kdaj je potreben posvet z zdravnikom?
  • Kadar traja kašelj več kot teden dni.
  • Kadar je kašelj hud in ga spremljajo bolečine v prsih.
  • Kadar je izmeček (sputum) zelenkast.
  • Kadar je v izmečku kri ali imamo težave z dihanjem.