Marec 2010, 3.3.2010
Zdravniki svetujejo:
Kašelj
Dolgotrajen kašelj ni nepomemben
Avtor: asist. Mojca Miholič, dr. med., spec. družinske medicine
Kašelj sam ni bolezen. Je pa peti najpogostejši bolezenski znak (simptom), zaradi katerega bolniki obiščejo svojega osebnega zdravnika.


Je normalni odgovor telesa na dražečo se navzočnost sluzi, tekočine ali drugih (nenormalnih, nevsakdanjih) delcev v naših dihalih. Čeprav se nam zdi nadležen, nam služi kot poskus »samozdravljenja« telesa in za zavarovanje dihal. To bi mehanično pomenilo, da je kašelj hiter »izpuh« zraka iz dihal, z namenom čiščenja. Dražljivci v dihalih vzdražijo živčne končiče, impulz draženja pa se tako prenese do možganov. Ti po posebnih mehanizmih spodbudijo prepono (diafragmo) in trebušne mišice, te pa z močnim sunkom pospešijo izpuh zraka, da bi se tujek (sluz, tekočina ali kaj drugega) čim prej izločil iz dihal.
Kašelj je lahko kratkotrajen (traja manj kot tri tedne), pravimo, da je akuten, ali dolgotrajen (več kot tri tedne), ki mu rečemo kroničen. Normalno je, da vsakdo med nami kdaj pa kdaj kašlja. Pa vendar vas opozarjam, da vsak dolgotrajni, produktivni (z obilo sluzi ali gnoja) ali celo krvavkasti kašelj nujno zahteva natančen zdravniški pregled in nadaljnjo diagnostiko!

Najpogostejši vzroki za kašelj so:
  • alergija, v povezavi z astmo, in seneni nahod,
  • kajenje,
  • nenadno, akutno vnetje obnosnih votlin ali kronično vnetje,
  • vnetje sapnic (bronhitis: akutni ali kronični),
  • navadni prehlad in gripa,
  • kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) in emfizem,
  • vnetje malih dihalnih poti (bronhiolitis) pri otrocih,
  • rak na pljučih,
  • gastro-esofagealna refluksna bolezen (GERB),
  • cistična fibroza,
  • ob jemanju določenih zdravil; npr. proti zvišanemu krvnemu tlaku: inhibitorji ACE (kot sta Enap, Olivin in drugi),
  • pljučnica in vnetje grla,
  • iztekanje sluzi iz nosnega dela žrela proti dihalom,
  • tuberkuloza.
BOLEZENSKI ZNAK DIAGNOZA POMOČ
1. Se je kašelj začel pred kratkim? Pojdi na 12.
2. Imate občutek »kratke sape« ali izkašljujete izpljunek rožnate barve? Vaši znaki nakazujejo možnost pljučnega edema. URGENTNO STANJE - takoj k najbližjemu zdravniku!
3. Izpljuvate med kašljem brezbarven sluzast izpljunek ali je ta rumenkaste barve? Verjetno prebolevate virusno okužbo, prehlad ali gripo. Pijte veliko tekočine in si kupite v lekarni zdravila za samopomoč.
4. Je vaš izpljunek rumene ali zelene barve? Verjetno prebolevate vnetje sapnic: če vas trese mrzlica in imate zvišano tel. temperaturo, obstaja možnost pljučnice. Obiščite zdravnika, predpisal vam bo ustrezna zdravila. Počivajte in pijte obilo tekočine. Prenehajte kaditi.
5. Slišite med kašljem tudi piskanje in občutek kratke sape? To so znaki astme ali drugih obstruktivnih bolezni. Astma je lahko nevarna, zato zahteva pravo diagnostiko in ustrezno zdravljenje. Obiščite zdravnika.
6. Vam otekajo noge ali/in občutite kratko sapo med gibanjem ali ležanjem? Pojdite na 10.
7. Imate težave s srcem? Daljši, vztrajni kašelj lahko nakazuje na srčno popuščanje, posebno ob preveliki »tekočinski« preobremenitvi pljuč. Obiščite zdravnika.
8. Ste pred kratkim opazili kri v izpljunku/izmečku? Poglej 12.
9. Ste pred kratkim začutili ostro bolečino v prsih, s hitrim srčnim utripom, otekanjem nog in kratko sapo? Ob hkratnem krvavkastem izpljunku moramo pomisliti na pljučno embolijo, ko se krvni strdek premakne iz okončin (vene na nogah!) v pljuča. NUJNO, URGENTNO STANJE!
TAKOJ K ZDRAVNIKU!
10. Imate zvišano telesno temperaturo, vas trese mrzlica, se ponoči potite, občutite med kašljem ali ob globokem vdihu bolečino v prsnem košu? To so lahko znaki za tuberkulozo ali katero drugo okužbo. Obiščite zdravnika.
11. Ste v zadnjem času nenamerno shujšali za več kilogramov? To je lahko znak za resno bolezen, kot je pljučni rak. Drugi znaki so še: kašelj, s krvavkasto primesjo, težave pri dihanju in piskanje v pljučih. Takoj obiščite zdravnika.
12. Ste bili v prašnem, umazanem okolju ali ste vdihali kakšen tujek? To je pljučno draženje in bo povzročilo kašelj, da bi tujek ali dražljivec čim prej izdihali, izpljunili. Ob močnem kašlju ali ob občutku, da tujka niste izkašljali, takoj obiščite zdravnika.
Za več informacij o kašlju ali če se vam zdi stanje resno, takoj k zdravniku!
* povzeto po: American Academy of Family Physicians. Family Health & Medical Guide. Dallas: Word Publishing (www.familydoctor.org)

Začetna samopomoč proti kašlju na se začne doma, brez panike! Sami lahko v bivalnem okolju (doma, delovno mesto, šole, vrtci …) povečamo vlažnost zraka. Uporabimo posebne vlažilce ali si privoščimo vročo, parno kopel. Povečajmo količino užite tekočine (brezalkoholne!), saj napitki zmanjšajo gostoto sluzi, jo redčijo in jo laže izkašljamo. Vroči napitki ublažijo kašelj. V lekarni se posvetujte s farmacevtom in si kupite pastile (za lizanje) ali sirup. PAZITE pri otrocih in sladkornih bolnikih!
Če so vzrok za kašelj določena zdravila, jih prenehajte jemati in po posvetu z zdravnikom zamenjate terapijo.
Ob težavah z želodčno kislino in posledično s kašljem (ki je najhujši ponoči oz. v ležečem položaju telesa) vam bo zdravnik predpisal ustrezno terapijo (zaviralce protonske črpalke).
dr. svetuje
NIKAR SAMI SEBE NE PREPRIČUJTE, DA JE DOLGOTRAJNI KAŠELJ »BREZZVEZEN«.
TO SI LAHKO MIRNO PRITRDITE ŠELE PO NATANČNEM POSVETU PRI OSEBNEM ZDRAVNIKU, KLINIČNEMU PREGLEDU IN ZDRAVLJENJU.
EN DOBER VDIH VAM ŽELIM!