Februar 2011, 2.2.2011
Zdravniki svetujejo:
Kašelj
Eksplozivna sprostitev zraka
Avtor: Maja Kolšek Šušteršič, dr. med.
Kašelj je pogost simptom, ki je zagotovo že kdaj pestil vsakogar izmed nas, za nekatere ljudi pa predstavlja vsakodnevno nadlogo.


Gre za glasno eksplozivno sprostitev zraka iz pljuč in je refleksni odgovor na vzdražene receptorje, ki omogoči odstranjevanje izločkov ali dražečih snovi iz dihal. Receptorji se nahajajo v epitelu zgornjih in spodnjih dihalnih poti in tudi v osrčniku, požiralniku, želodcu ter preponi.
Zdrav človek v budnem stanju normalno zakašlja 1- do 2-krat na uro. Pogostejši in dolgotrajnejši kašelj pa je lahko znak bolezni in je za bolnika moteč ter obremenjujoč. Kašelj je najpogosteje spremljevalec akutne okužbe dihal, v nekaterih primerih pa je lahko znak drugih, tudi nevarnih obolenj, zato sta pri obravnavi bolnika s kašljem pomembna natančna anamneza in klinični pregled ter upoštevanje preostalih simptomov in pridruženih bolezni.

Kratkotrajen : kroničen kašelj
Glede na trajanje kašelj ločimo na kratkotrajnega in kroničnega. Kratkotrajen je največkrat posledica akutne okužbe dihal, ki jo najpogosteje povzročajo virusi, redkeje pa bakterije ali drugi mikroorganizmi. Kadar težave trajajo več kot 3 tedne, govorimo o kroničnem kašlju. Ta je najpogosteje posledica kroničnega rinitisa z zatekanjem sluzi v žrelo, kroničnega bronhitisa, blage astme ali gastroezofagealne refluksne bolezni (GERB), redkeje pa ga povzročajo pljučni rak, bronhiektazije, bolezni pljučnega intersticija, tujki v dihalih, kronične okužbe in tudi srčno popuščanje, jemanje nekaterih zdravil, kot so ACE inhibitorji, motnje v zunanjem sluhovodu, žrelu, grlu, preponi, popljučnici, osrčniku in ščitnici. Navsezadnje je kašelj lahko tudi psihogenega izvora.

Suh : produktiven kašelj
Suh kašelj se lahko pojavi v začetku virusne okužbe dihal, pri GERB, astmi, pljučnemu raku, laringitisu, pri vdihavanju mrzlega ali vročega zraka ter drugih dražljivcev, v približno 4 % ob jemanju ACE inhibitorjev, lahko je psihogenega izvora (ta večinoma ponoči mine) in še pri mnogih drugih stanjih. Produktiven kašelj pomeni izkašljevanje izmečka. V zdravih dihalih dnevno nastaja okrog 100 ml sluzi, ki pripotuje proti grlu in jo nezavedno pogoltnemo. Povečana tvorba sluzi, njena spremenjena sestava ali okvarjena migetalčna funkcija epitela, povzroči, da samodejni mehanizem odstranjevanja sluzi odpove in jo je potrebno izkašljati. Značilno zjutraj izkašljujejo kadilci, izmeček je prozoren, občasno s primesjo katrana, in tudi bolniki s KOPB, ki večino dnevne količine izmečka izločijo v jutranjih urah. Večja količina zeleno- rumenega izmečka je značilna za bakterijske okužbe dihal, bronhiektazije in mukoviscidozo, izmeček rumene barve pa najdemo tudi pri poslabšanjih astme. Svetel ali bel izmeček najdemo pri virusnih okužbah. Penast izmeček, včasih z roza primesjo, je značilen za pljučni edem. Kadar je izmečku primešana sveža ali že delno hematinizirana kri, govorimo o hemoptizah. V tem primeru je potrebno hitro ukrepanje z ustrezno diagnostiko. Pomislimo na bronhitis, pljučnico ali pljučno tuberkulozo, pljučni rak, pljučno embolijo ali pljučni infarkt.

Obravnava bolnika s kašljem
Zelo pomembna za postavitev dobrih diferencialnih diagnoz pri bolniku s kašljem je natančna anamneza. Poleg trajanja in kvalitete kašlja, je pomembno vedeti še:
  • kdaj se kašelj pojavlja – zjutraj (kadilci, KOPB), ponoči (astma), preko celega dneva (okužbe dihal),
  • ali je kašelj vezan na napor (astma),
  • ali je jakost enaka ali se stopnjuje (tumor, tujek v dihalih),
  • ali gre za pokašljevanje ali eksploziven kašelj (tumor, povečana bronhialna odzivnost po okužbi ali pri poslabšanju astme),
  • ali je telesna teža stalna ali pada (tumor),
  • ali se je kašelj pri kadilcu spremenil,
  • ali ima človek ob tem povišano telesno temperaturo, težko dihanje, bolečine v prsih, izkašljuje kri,
  • pomembno pa je vedeti tudi zaradi katerih bolezni se ta oseba že zdravi.

Za natančnejšo opredelitev vzroka kašlja imamo na voljo naslednje preiskave: pregled krvi za potrditev vnetja, RTG pljuč, preiskavo pljučne funkcije in metaholinski test pri sumu na astmo. Za nadaljnjo diagnostiko pljučnega vzroka kašlja je potrebna napotitev k pulmologu, ki po potrebi opravi bronhoskopijo in naroči CT prsnih organov. Včasih je smiselna napotitev h gastroenterologu in ORL specialistu.
Po ugotovitvi vzroka za kašelj, sledi ustrezno zdravljenje. Ob akutnih bakterijskih okužbah dihal, bo jemanje antibiotika uspešno tudi pri umirjanju kašlja. Pri kašlju, ki ga povzroča slabo urejena astma, pomagajo inhalacijski bronhodilatatorji in inhalacijski kortikosteroidi. KOPB zdravimo z inhalacijskim bronhodilatatorjem, akutno poslabšanje zaradi bakterijske okužbe pa z ustreznim antibiotikom. Predvsem je potrebna opustitev kajenja. Kašelj zaradi zatekanja želodčne vsebine in vnetja požiralnika bi se moral umiriti po dveh tednih zdravljenja z visokimi odmerki inhibitorjev protonske črpalke. Od splošnih navodil je pomembno, da opustimo kajenje in se izogibamo dražljivcem, pri kroničnih stanjih pa je priporočljiva primerna telesna dejavnost, ki pomaga vzdrževati mišični sistem in pljučno funkcijo.

Kdaj moramo obiskati zdravnika?
  • Če kratkotrajni kašelj spremljajo visoka telesna temperatura, gnojno izkašljevanje in bolečine v prsih ob dihanju.
  • Vedno, kadar kašelj traja več kot tri tedne.
  • Če ste izkašljali kri.
  • Če ob kašlju tudi težko dihate.
  • Ob vsaki spremembi kašlja pri dolgoletnem kadilcu.

Kako si lahko pomagamo sami?
Pri kratkotrajnem suhem kašlju, ki je posledica virusne okužbe zgornjih dihal:
  • Pomembno je redno čiščenje nosne votline in izpiranje s fiziološko raztopino večkrat na dan. Prvih nekaj dni si lahko pomagamo tudi s kapljicami, ki zmanjšajo oteklino nosne sluznice. S temi ukrepi zmanjšamo izločanje sluzi in njeno zatekanje v žrelo.
  • Pomembno je pitje večjih količin toplih napitkov, saj s tem preprečujemo izsušitev sluznic, toplota, ki se preko požiralnika prenese na sapnik, pa tudi pripomore k hitrejši obnovi sluznice.
  • Kadar je kašelj suh in dražeč, ga lahko umirimo s sirupi ali tabletami na naravni osnovi, lahko pa nam zdravnik predpiše tudi tablete proti kašlju, ki večinoma delujejo na center za kašelj.

Pri kratkotrajnem produktivnem kašlju, ki je posledica akutne okužbe spodnjih dihal:
  • Tudi v tem primeru se svetuje uživanje večjih količin toplih napitkov, saj to pripomore k lažjemu odstranjevanju izmečka iz dihalnih poti.
  • Na tržišču je mogoče dobiti tudi preparate za lažje izkašljevanje.
Na splošno je pomembno, da se izogibamo cigaretnemu dimu in onesnaženemu ozračju, saj s tem le še dodatno dražimo dihala.