Maj 2009, 7.5.2009
Tema meseca:
Klop v koži
Virus, ki lahko prizadane tudi srce in jetra
Avtor: Jože Vidmar, dr. med., spec. splošne medicine
Klopi so majhni pajkovci, za katere je značilno, da sesajo kri toplokrvnih domačih in divjih živali, predvsem majhnih glodavcev, ptic, kuščarjev in tudi človeka.
Klopi so medicinsko pomembni zato, ker prenašajo povzročitelje nekaterih bolezni med živalmi in od njih tudi na ljudi. Pri nas je pomemben prenašalec bolezni od živali na človeka klop Ixodes ricinus. Lačen klop meri približno 1,5 mm, pri sesanju krvi pa zraste v sivo kroglico velikosti 6-7 mm.
Prija mu vlaga mešanih gozdov in njihovih obronkov, preraščenih z gosto plastjo nizke vegetacije. Menda pa v gostih smrekovih gozdovih klopov te vrste ni. Najraje se zadržujejo na grmičevju blizu tal in tam čakajo na primernega gostitelja. Njihova aktivnost je odvisna od temperature in vlage in je največja v poletnih mesecih. Klopa pa lahko dobimo tudi pozimi v listju v toplih hlevih.
Pri vbodu se klop utrdi v kožo s posebnimi kaveljci, katerih zobci so obrnjeni nazaj (kot npr. trnek). Po dveh do treh dneh se do sitega napije krvi in sam odpade. Menda se nekateri klopi napijejo krvi že v nekaj urah in odpadejo.
Med resnimi nalezljivimi boleznimi, ki jih prenaša klop, sta pri nas najpogostejši klopni meningoencefalitis in lymska borelioza. Obe spadata med zoonoze, kar pomeni, da prehajata iz živali na človeka in sta endemični. To pomeni, da se pojavlja bolezen na določenem območju stalno, vendar z majhno pogostostjo.

Klopni meningoencefalitis
Gre za virusno bolezen osrednjega živčnega sistema, njegov virus pa prenaša z živali na človeka klop Ixodes ricinus. Glavni rezervoar virusa so gozdni sesalci. Okužba z virusom lahko poteka brez bolezenskih znakov, lahko le z vročino ali se pojavijo znaki vnetja možganskih ovojnic in možganov. Virus lahko prizadene še jetra, srce in tudi druge organe. Navadno poteka bolezen blago, mogoče pa je, da se konča tudi s smrtjo (pri nas umre približno odstotek obolelih). Bolniki z meningoencefalitisom morajo v bolnišnico.

Bolezen
Bolezen je razširjena tudi drugod po Evropi. Zelo pogosta je na primer v Avstriji, kjer pa se je verjetno zaradi cepljenja proti klopnemu meningoencefalitisu število bolnikov precej zmanjšalo.

Lymska borelioza
Je zoonoza, ki se pojavlja v Sloveniji endemično. Bolezen povzroča svedrasta bakterija Borrelia burgdorferi. Rezervoar zanjo so domače in divje živali, ki pa navadno nimajo znakov bolezni. Klopi se okužijo s krvjo okuženih živali in prenašajo klice bolezni iz živali na žival in tudi na ljudi. Lymska borelioza se pojavlja po vsej Sloveniji, največ primerov je v toplih poletnih mesecih, kar se ujema z večjo aktivnostjo klopov v tem času.
Lymska borelioza lahko prizadene skoraj vse organske sisteme. Najpogostejši prvi znak je rdeči kolobar (Erythema migrans), ki nastane na mestu klopovega ugriza od nekaj dni do nekaj tednov po njem. Navadno ta sprememba na koži ni boleča in ne srbi. Pojav je opozorilo, da je treba obiskati zdravnika. V tej začetni fazi je bolezen verjetno najlaže ozdravljiva. Lymska borelioza, zlasti nezdravljena, poteka v več fazah. Poleg kožnih sprememb bolezen prizadene še živčni sistem, sklepe, mišice, srce, oči, lahko pa se okuži tudi plod po posteljici.
Lymsko boreliozo zdravimo v vseh fazah bolezni z antibiotiki. Zdravljenje je uspešnejše v zgodnji fazi bolezni.

Srbenje in oteklina
Manj nevarna komplikacija klopovega ugriza sta srbenje in oteklina na mestu ugriza, kar je alergična reakcija in navadno ne potrebuje zdravljenja. Kadar odstranimo klopa nepravilno in ostane rilček v koži, lahko to povzroči vnetje na mestu ugriza.

Zaradi bolezni, ki jih prenašajo klopi, se jih je treba izogibati. Če jih najdemo na koži, jih previdno odstranimo.

dr. svetuje
Zaščita pred klopi
  • Če prebivate v krajih, kjer je veliko klopov, si večkrat preglejte kožo po vsem telesu.
  • Po delu v vlažnih listnatih gozdovih, po nabiranju gob in gozdnih sadežev se okopljite in si temeljito preglejte kožo.
  • Kadar lahko, uporabite kemične pripravke (repelenti), ki niso škodljivi zdravju in obleki, so pa neugodni za mrčes in ga odvračajo. Večina takšnih sredstev deluje le nekaj ur in jih morate zato uporabiti večkrat, najbolje pa je, da se ravnate po navodilih proizvajalca.
  • Kadar greste v gozd, uporabite primerna, bolj zaprta oblačila.
  • Klopa odstranite čim prej, saj je znano, da je nevarnost okužbe večja, kadar je čas sesanja krvi daljši. Previdno ga primite s pinceto in ga najprej narahlo razmajajte, da bodo kaveljci popustili, in ga nato previdno odstranite.
  • Klopa nikoli ne zmečkajte na koži. Po odstranitvi ga uničite v formalinu ali ga sežgite, razkužite tudi pinceto.