Maj 2011, 4.5.2011
Zdravniki svetujejo:
Klopni meningoencefalitis
Cepite se!
Avtor: Darja Vidmar, dr. med.
Klopni meningoencefalitis je vnetje možganov in možganskih ovojnic, ki ga povzroča virus klopnega meningoencefalitisa. Bolezen se pojavlja sezonsko, najpogosteje od maja do oktobra.


V Sloveniji letno zabeležimo okoli 200–300 obolelih. Pri nas je precepljenost proti klopnemu meningoencefalitisu nizka, okoli 10 %. Vzrok temu je najverjetneje slaba ozaveščenost prebivalstva o bolezni in možnih posledicah. Najučinkovitejša zaščita je cepljenje!

Klinična slika
Bolezen praviloma poteka v dveh fazah. Od 1 do 2 tedna po vbodu klopa se razvije prva faza, ko virus potuje po krvi. To obdobje ponavadi traja nekaj dni. Bolniki se slabo počutijo, imajo povišano telesno temperaturo, glavobol, bolečine v mišicah, lahko tudi bruhajo in imajo drisko. Sledi prost interval, ki traja od 1 do 20 dni. V drugi fazi bolezni se pojavijo znaki prizadetosti možganskih ovojnic (meningitis) in možganov (meningoencefalitis). Značilni so močno povišana telesna temperatura, glavobol, bruhanje, trd vrat, lahko tudi ohromitve mišic in različne stopnje motnje zavesti.
Bolezen v veliki večini zahteva hospitalizacijo in daljše okrevanje. Specifičnega zdravljenja ne poznamo, bolnikom lahko le lajšamo težave.
Potreben je počitek, bolnik po potrebi prejme protibolečinska zdravila, zdravila proti slabosti in povišani telesni temperaturi. V primeru tresavice, težav z zbranostjo in drugih motenj zavesti dodajamo tudi zdravila, ki pomagajo pri zmanjšanju otekline možganov. Bolezen lahko pusti trajne poškodbe, npr. hude nevrološke in psihološke posledice. Smrtnost pri nas je 1%.

Cepljenje
Po navodilih Inštituta za varovanje zdravja RS je cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu obvezno za osebe, ki so pri svojem delu ali praktičnem pouku izpostavljene okužbi z virusom klopnega meningoencefalitisa. Za vse osebe, starejše od 1 leta, ki bivajo na endemskem območju (ali predvidevajo aktivnosti na endemskem območju), pa je cepljenje priporočljivo. Okužba s klopnim meningoencefalitisom pušča trajno naravno zaščito, zato osebe, ki so prebolele klopni meningoencefalitis, cepljenja ne potrebujejo.
Cepivo je zelo učinkovito in ima malo stranskih učinkov. V Avstriji se je s precepljenostjo prebivalstva (blizu 90%) pojavnost klopnega meningoencefalitisa sedemkrat zmanjšala.

Shema cepljenja
Osnovno cepljenje sestavljajo trije odmerki cepiva. Prva dva odmerka cepiva bolnik prejme v razmiku 1 do 3 mesecev, tretji odmerek pa sledi 9 do 12 mesecev po drugem odmerku. Kasneje so potrebni t. i. poživitveni odmerki. Prvi poživitveni odmerek naj bi bolnik dobil čez tri leta, potem pa na 3 do 5 let. V pomladnih in poletnih mesecih je možno cepljenje po t. i. hitri shemi, da se bolnik čim hitreje zaščiti. Po shemi hitrega cepljenja sledi drugi odmerek že po 14 dneh.

Cepite se lahko na Zavodu za zdravstveno varstvo ali po dogovoru pri izbranem osebnem zdravniku.