Maj 2010, 5.5.2010
Zdravniki svetujejo:
Kolonoskopija
Endoskopski pregled prebavil
Avtor: mag. Manfred Mervic, dr. med., spec. gastroenterolog
Endoskopski pregled prebavil je preiskava, s katero zdravnik pregleda notranjost prebavnega trakta. To opravi s posebnim instrumentom – endoskopom, upogljivo cevjo, debelo kot mezinec in dolgo 120–160 cm.


Na konici endoskopa sta kamera in svetilka. Ta osvetljuje notranjost prebavne cevi, kamera pa omogoča pregled sluznice na zaslonu. Med preiskavo zdravnik potiska endoskop in premika njegovo konico ter si natančno ogleda notranjost prebavne cevi.
Z drobnimi kleščicami lahko odščipne košček sluznice za preiskavo pod mikroskopom (histološka preiskava). Med endoskopijo lahko odstrani polipe, širi zožitve, ustavlja krvavitev in opravi druge posege. Glede na to, kateri del prebavne cevi zdravnik pregleduje, ločimo:
  • gastroskopijo,
  • kolonoskopijo,
  • enteroskopijo,
  • rektoskopijo.

Kolonoskopija
Kolonoskopija ali koloskopija je endoskopski pregled spodnjih prebavil. Zdravnik uvede endoskop skozi zadnjično odprtino in pregleda sluznico celotnega debelega črevesa in danke. To je najpomembnejša diagnostična metoda pri odkrivanju bolezenskih sprememb na debelem črevesu in danki.

Priprava na preiskavo
Kolonoskopija je uspešna le, če je črevo ob preiskavi popolnoma čisto in brez ostankov blata. Sicer zdravnik ne bo mogel dobro pregledati sluznice in bo treba preiskavo ponoviti. Črevo očistimo s pitjem posebne tekočine na dan preiskave in omejitvijo pri hrani nekaj dni pred njo. Pomembno je, da natančno upoštevate navodila za čiščenje črevesa. Pred preiskavo povejte zdravniku, katera zdravila jemljete, seznanite ga s svojimi boleznimi in morebitnimi alergijami na zdravila. S podpisom potrdite, da se s preiskavo strinjate.

Potek preiskave
Preiskava ponavadi traja od 20 do 60 minut. Na začetku ležite na levem boku, pozneje se boste po potrebi obrnili na hrbet. Da bi bolje videl črevesno sluznico in morebitne bolezenske znake, bo zdravnik med preiskavo črevo napihoval z zrakom. Zato se lahko pojavi občutek napetosti in pretakanja. Včasih se zaradi zavitega črevesa med pregledom pojavijo bolečine. Če bi se to zgodilo, povejte zdravniku, da bo lahko ustrezno ukrepal. Zdravnik lahko skozi kanal v endoskopu po potrebi uvede kleščice in odščipne del sluznice za histološko preiskavo. Z endoskopom lahko opravi tudi posege. Z majhno kovinsko zanko in električnim tokom lahko odreže polipe, jih izvleče in pošlje na histološki pregled. Z balonom širi zožitve prebavne cevi. Z vbrizgavanjem zdravil ali toplotno sondo lahko ustavlja krvavitve.

Po končani preiskavi
Zdravnik vam bo po preiskavi povedal, kako je potekala, ali je odkril bolezenske spremembe, ali je odstranil polipe, opravil biopsijo ali kakšen drug poseg. Odrezane polipe in vzorce tkiva pošlje na podrobnejšo (histološko) preiskavo. Rezultat vzorcev vam bo poslal po pošti čez sedem do deset dni.
Morebitna napetost v trebuhu zaradi vpihanega zraka bo minila čez nekaj časa sama. Po posegu boste morda kratek čas ostali na opazovanju.

Sedacija in analgezija med koloskopijo
Ker je lahko kolonoskopija neprijetna, poskušamo bolečine zmanjšati z zdravili. Pred preiskavo v žilo vbrizgamo zdravila, s katerimi dosežemo umiritev, sprostitev in zmanjšanje bolečine, kolikor je le mogoče. Med preiskavo boste pri zavesti, lahko pa boste tudi za kratek čas zaspali. Zaradi zdravila ne boste imeli neprijetnih spominov na preiskavo, spominjali se je boste le medlo ali pa sploh ne. Sedacija, kot jo imenujemo, je varna za večino ljudi, pri katerih opravimo to preiskavo. Zapleti so redki in se pojavijo le pri vsakem desettisočem preiskovancu. Najpogosteje se začasno in prehodno upočasni dihanje ali bitje srca. Zato med preiskavo redno spremljamo krvni tlak, srčno frekvenco in količino kisika v krvi. Če je treba, dovajamo kisik z nosnim katetrom. Na voljo je tudi antidot (zdravilo, ki takoj izniči učinke sedativa), uporabimo pa ga ob pojavu zapletov sedacije. Domov boste lahko šli eno uro po preiskavi. Ker zdravilo, ki povzroči sedacijo, podaljša reakcijski čas, po preiskavi odsvetujemo vožnjo avtomobila in uživanje alkoholnih pijač. Priporočljivo je, da si na dan preiskave vzamete čas za počitek in se ne vračate na delo.

Zapleti pri preiskavi
Koloskopija in polipektomija sta navadno varni, vendar ju, kot druge posege v telo, lahko spremljajo zapleti. Odstranitev polipa ali delčka sluznice lahko sproži manjšo krvavitev, ki pogosto mine sama. Včasih, predvsem pri odstranitvi velikih polipov, je lahko krvavitev iz rezne ploskve večja in jo je treba ustaviti. Na mesto krvavitve vbrizgamo zdravilo adrenalin in sklerozacijsko sredstvo, ki krvavitev ustavi. Zelo redko je pri hujših krvavitvah potrebna transfuzija krvi ali celo operacija. Prav tako je zelo redka poškodba ali predrtje črevesne stene. Tudi v tem primeru je zdravljenje operativno.

Program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki
Za rakom na debelem črevesu in danki v Sloveniji zboli vsako leto 1200 ljudi. Ta rak je drugi najpogostejši vzrok smrti zaradi raka v Sloveniji. Predvsem zato, ker je bolezen največkrat odkrita prepozno. Uresničevanje programov zgodnjega odkrivanja in zdravljenja predrakavih sprememb ter raka na debelem črevesu in danki prepreči veliko smrti zaradi te oblike raka.
Tveganje, da zbolimo za rakom na debelem črevesu in danki, se povečuje s starostjo. Največ obolelih je starejših od 50 let. Posebno so ogroženi:
  • najbližji krvni sorodniki bolnikov, ki so za rakom na debelem črevesu in danki zboleli pred dopolnjenim 60. letom starosti (oče, mati, brat, sestra, sin, hči),
  • bolniki s kronično vnetno črevesno boleznijo in
  • bolniki, pri katerih so že odkrili polipe na črevesu.
Rak na debelem črevesu in danki se na sluznici črevesa najpogosteje razvije iz predrakavih tvorb, ki jih imenujemo polipi. Če odkrijemo predrakavo spremembo na debelem črevesu ali danki in jo odstranimo, pomeni, da smo skoraj gotovo preprečili nastanek raka na debelem črevesu oziroma danki. Tudi če bolezen odkrijemo na stopnji zgodnjega raka, je ozdravljiva, zdravljenje pa preprostejše.
dr. svetuje
Težave zaupajte zdravniku
Rak na debelem črevesu in danki je zahrbtna bolezen, ker se dolgo razvija brez očitnih bolezenskih znakov. Večinoma se razvije iz predrakavih sprememb na steni črevesa – polipov. Če te odkrijemo in jih pravočasno odstranimo, lahko to obliko raka preprečimo.
Kolonoskopijo svetujemo, če se pojavijo krvavitev v blatu, sprememba v načinu odvajanja blata, zelo tanko blato, zaprtje in za njim driske, huda ali ponavljajoča se bolečina v trebuhu, nenamerna izguba telesne mase.