Marec 2011, 2.3.2011
Zdravniki svetujejo:
Kolonoskopija
Endoskopski pregled debelega črevesa
Avtor: Vito Vidmar, dr. med., spec. internist
S tem prispevkom vam želimo opisati in približati potek preiskave, s tem pa doseči, da se boste morda laže odločili zanjo tudi v preventivnem pomenu, ali pa sploh in brez odlašanja, če je ta že medicinsko indicirana.


Opažamo namreč, da večina preiskovancev velikokrat odlaša in zavlačuje z indicirano preiskavo črevesa. Vzroki so največkrat psihično-socialni zadržki, strah pred bolečino in ugotovitvijo hujše bolezni – raka.

Kaj je kolonoskopija?
Kolonoskopija je diagnostična preiskava, pri kateri s posebnim medicinskim instrumentom (kolonoskopom) pogledamo v notranjost debelega črevesa in danke ter začetnega dela tankega črevesa. Pri preiskavi si natančno ogledamo črevesno sluznico, lahko odvzamemo tudi vzorce tkiva za histopatološko preiskavo (pregled tkiva specialista patologa pod mikroskopom). Med kolonoskopijo lahko s posebnimi pripomočki odstranimo tudi morebitne polipoidne formacije (polipektomija).
V sodobni medicini velja koloskopija za zelo zanesljivo diagnostično preiskavo, pri kateri lahko odkrijemo pomembne predrakave in rakave spremembe v debelem črevesu in danki ter še nekatere druge bolezenske spremembe črevesne sluznice (ulcerozni kolitis, Crohnovo bolezen, divertikulozo in drugo).
Pri večini ljudi, kjer je ugotovitev kolonoskopske preiskave negativna (črevesna sluznica je zdrava), navadno koloskopije ni treba ponavljati nadaljnjih deset let.

Kako se pripravimo na preiskavo?
Za dobro preglednost je treba pred preiskavo temeljito očistiti črevesje. To dosežemo s posebnim načinom uživanja hrane dan pred posegom in pitjem predpisane odvajalne tekočine neposredno pred preiskavo.

Kolonoskopija traja povprečno 30 minut.
Pred preiskavo se navadno opravi še rektalni digitalni pregled, pri katerem se analni kanal delno tudi lokalno anestezira. Med preiskavo preiskovanec leži najprej na boku, pozneje pa se lega spreminja glede na potek preiskave. Nato se uvede fleksibilni instrument koloskop, z njegovo konico (v katero sta vgrajena kamera in svetlobni izvor) pa zdravnik spremlja in ocenjuje črevesno sluznico. Med preiskavo se zaradi boljše preglednosti v črevo z instrumentom vpihuje tudi omejena količina zraka.
Med preiskavo se lahko pojavijo tudi manjše bolečine, občutek napihnjenosti, krči, pretakanje in drugo. Ob morebitnih bolezenskih spremembah bo zdravnik z instrumentom opravil tudi določene posege – odvzem tkiva za histopatološko preiskavo (biopsija), odstranitev polipoidnih izrastkov (polipektomija).

Gospod Roman nam je zaupal
»Preiskave sem se sprva bal in jo odlašal, sedaj pa sem zadovoljen in živim mirno in brez strahu«, pripoveduje gospod Roman Krajnc, star 45 let.
»Leta 1999 je bila moja mati zaradi težav v spodnjem delu trebuha na preiskavi širokega črevesa, odkrili so ji raka. Takoj je bila operirana, vendar je kmalu prišlo do razsoja bolezni po celotni trebušni votlini. Po nekaj operacijah in kemoterapiji je v slabih dveh letih v starosti komaj 54 let izčrpana umrla. Tudi njena mati (moja babica) je v starosti 64 let umrla zaradi raka na širokem črevesu. Izbrani zdravnik mi je svetoval, naj opravim kolonoskopijo tudi sam. Nekaj let sem odlašal, nato pa se vendarle odločil, da preženem skrb in strah, ki sta me ves čas spremljala. Kolonoskopijo so mi opravili v dobrih 10 minutah in mi povedali, da je moje črevo popolnoma zdravo. Sedaj živim mirno in brez strahu, po 5 letih pa bom preiskavo po nasvetu specialista brez odlašanja in strahu ponovil,« pripoveduje Roman Krajnc.