Marec 2009, 26.3.2009
Tema meseca:
Koloskopija (kolonoskopija) - endoskopski pregled debelega črevesa
Postopek je lahko tudi povsem neboleč
Avtor: Vito Vidmar, dr. med., spec. internist
S tem prispevkom vam želimo opisati in približati potek preiskave, s tem pa doseči, da se boste morda laže odločili zanjo tudi v preventivnem pomenu, ali pa sploh in brez odlašanja, če je ta že medicinsko indicirana.

Opažamo namreč, da večina preiskovancev velikokrat odlaša in zavlačuje z indicirano preiskavo črevesa. Vzroki so največkrat psihično-socialni zadržki, strah pred bolečino in ugotovitvijo hujše bolezni - raka.

Kaj je koloskopija (kolonoskopija)?
Koloskopija (kolonoskopija) je diagnostična preiskava, pri kateri s posebnim medicinskim instrumentom koloskopom pogledamo v notranjost debelega črevesa in danke ter začetnega dela tankega črevesa. Pri preiskavi si natančno ogledamo črevesno sluznico, lahko odvzamemo tudi vzorce tkiva za histopatološko preiskavo (pregled tkiva specialista patologa pod mikroskopom). Med koloskopijo lahko s posebnimi pripomočki odstranimo tudi morebitne polipoidne formacije (polipektomija).



V sodobni medicini velja koloskopija (kolonoskopija) za zelo zanesljivo diagnostično preiskavo, pri kateri lahko odkrijemo pomembne predrakave in rakave spremembe v debelem črevesu in danki ter še nekatere druge bolezenske spremembe črevesne sluznice kot na primer mb. crohn, ulcerozni kloitis, divertikulozo in drugo.

Pri večini ljudi, kjer je ugotovitev koloskopske preiskave negativna (črevesna sluznica je zdrava), navadno koloskopije ni treba ponavljati nadaljnjih deset let.

Kako poteka preiskava?
Za dobro preglednost je treba pred preiskavo temeljito očistiti črevesje. To dosežemo s posebnim načinom uživanja hrane dan pred posegom in pitjem predpisane odvajalne tekočine neposredno pred preiskavo. Te so zelo različne, za zdaj še ni enotnih priporočil, uporabljajo pa se tudi glede na zdravstveno stanje in starost preiskovanca (kot zanimivost naj omenim, da uporabljajo v nekaterih centrih v Sloveniji le naravno mineralizirane vode, kot je npr. Donat Mg).

Koloskopija (kolonoskopija) traja povprečno 30 minut
Pred preiskavo se navadno opravi še rektalni digitalni pregled, pri katerem se analni kanal delno tudi lokalno anestezira. Med preiskavo preiskovanec leži najprej na boku, pozneje pa se lega spreminja glede na potek preiskave. Nato se uvede fleksibilni instrument koloskop, z njegovo konico (v katero sta vgrajena kamera in svetlobni izvor) pa zdravnik spremlja in ocenjuje črevesno sluznico. Med preiskavo se zaradi boljše preglednosti v črevo z instrumentom vpihuje tudi omejena količina zraka. Med preiskavo se lahko pojavijo tudi bolečine, občutek napihnjenosti, krči, pretakanje in drugo. Ob morebitnih bolezenskih spremembah bo zdravnik z instrumentom opravil tudi določene posege – odvzem tkiva za histopatološko preiskavo (biopsija), odstranitev polipoidnih izrastkov (polipektomija). Pri diagnostičnih in terapevtskih posegih preiskovanec navadno ne občuti bolečine.
Po opravljeni preiskavi vas bo zdravnik seznanil z izsledki preiskave in vam razložil morebitno nadaljnje ukrepanje. Lahko, da boste imeli še nekaj ur po pregledu občutek napihnjenosti, nelagodnosti, zato, če je mogoče, priporočamo zmerno hojo.

Koloskopija (kolonoskopija) brez bolečin – sedacija in analgezija
Ker je lahko koloskopija (kolonoskopija) neprijetna, se je mnogi bojijo in z njo po nepotrebnem odlašajo. Zato želimo v nekaterih zdravstvenih centrih opraviti preiskavo še na prijaznejši način. Preiskovancu pred preiskavo vbrizgamo v žilo zdravila, s katerim dosežemo popolno umiritev, sprostitev in zmanjšanje bolečine na najmanjšo mogočo. Preiskovanec je lahko med preiskavo pri zavesti, ponavadi pa tudi za kratek čas zaspi. Zaradi zdravila nima neprijetnih spominov na preiskavo, spominja se je le medlo ali sploh ne. Sedacija, kot jo imenujemo, je varna za večino ljudi, pri katerih opravimo omenjeni poseg. Zapleti so redki in se pojavijo le pri vsakem desettisočem preiskovancu. Najpogosteje nastaneta začasna in prehodna upočasnitev dihanja ali bitja srca. Zato se med preiskavo redno spremljajo krvni pritisk, srčna frekvenca in količina kisika v krvi. Če je treba, lahko preiskovancu med preiskavo dovajamo kisik z nosnim katetrom. Na voljo imamo tudi antidot (zdravilo, ki takoj izniči učinke sedativa) in ga uporabimo ob morebitnem pojavu zapletov sedacije. Ker zdravilo, ki povzroči sedacijo, podaljša reakcijski čas, po preiskavi odsvetujemo vožnjo avtomobila. Priporočljivo je, da si na dan preiskave vzamete čas za počitek in se ne vračate na delo.

Ali je koloskopija (kolonoskopija) lahko tudi nevarna?
Zapleti med preiskavo so izjemno redki, so pa mogoči. Med najhujšimi so hude krvavitve, ki lahko nastanejo zlasti pri odstranjevanju polipoidnih formacij in predrtja črevesne stene (perforacija).

Mogoči zapleti po preiskavi
Po preiskavi se lahko (sicer zelo redko) pojavi močna bolečina v trebuhu, lahko opazite večjo krvavitev iz črevesja, zviša se vam lahko telesna temperatura oz. dobite mrzlico V teh primerih se morate nemudoma odpraviti v urgentno področno zdravstveno ustanovo, kje bodo poskušali ugotoviti in odpraviti vzrok vaših težav (vedno imejte izvid koloskopije pri sebi).
dr. svetuje
V spodaj navedenih primerih se takoj odpravite k zdravniku, ki vas bo najverjetneje napotil na koloskopijo (endoskopski pregled črevesa):
  • očitna črevesna krvavitev,
  • nepojasnjena dlje časa trajajoča driska,
  • kronično zaprtje (obstipacija),
  • izmenjevanje ritma odvajanja in konsistenca blata (driske in zaprtje),
  • dlje časa trajajoče bolečine v trebuhu in nepojasnjeno hujšanje,
  • ob povabilu specializiranih zdravstvenih ustanov na preventivni koloskopski pregled (dedni dejavniki, ugotovitev prikrite krvavitve iz črevesa).