Maj 2011, 4.5.2011
Dermatologija:
Koža na soncu ovene
Pretirano izpostavljanje soncu je škodljivo
Avtor: asist. Lilijana Mervic, dr. med., spec. dermatovenerolog
Sonce je vir vsega življenja na Zemlji. Svetloba in toplota sončnih žarkov nam omogočata preživetje. Ceno za to pa plača naša koža, ki naš organizem varuje pred številnimi škodljivimi zunanjimi vplivi, tudi pred soncem.


Sončni žarki namreč kožo poškodujejo, kratkoročno in dolgoročno. Okvare kože zaradi sonca so sprva nevidne, se kopičijo, seštevajo, po mnogih letih pa postanejo vidne kot kasnejše posledice pretiranega izpostavljanja soncu.
Del sončne svetlobe, ki koži najbolj škodi, je ultravijolično sevanje. To so nevidni žarki, ki jih razdelimo na UVA-, UVB- in UVC-žarke. Pravih koristi izpostavljanja soncu je pravzaprav malo. Nekaj UVBžarkov potrebujemo zaradi tvorbe vitamina D v koži. Občasno izpostavljanje vidni svetlobi koristi dobremu psihičnemu počutju človeka, vendar tudi za te namene neposredno večurno izpostavljanje sončnim žarkom ni potrebno.

Kako se ščiti naša koža
Od fototipa kože je odvisno, kolikšno škodo bo izpostavljanje soncu koži povzročilo. Fototip kože podedujemo, pomeni pa, kako dobro je naša koža zmožna zaščititi se pred škodljivimi učinki ultravijoličnih žarkov. Pod vplivom teh žarkov se v koži tvori pigment melanin, ki kožo vsaj deloma zaščiti pred posledicami nadaljnjega izpostavljanja soncu. Pigment melanin je rjave barve, zato je koža z veliko pigmenta zagorela. Ljudje se med seboj zelo razlikujemo glede na sposobnost tvorbe zaščitnega pigmenta. Fototip 1 ima zelo slabo sposobnost tvorbe melanina, zato je koža že ob kratkem izpostavljanju soncu vedno opečena in nikoli ne porjavi, se nikoli ne zaščiti. Ljudje s fototipom 1 so zelo svetlopolti, pegasti in rdečelasi. Koža pri fototipu 2 je tudi zelo hitro opečena, vendar počasi vsaj nekoliko porjavi. Lasje in oči teh ljudi so svetli.
Zaradi relativno dobre sposobnosti tvorbe pigmenta melanina je fototip 3 manj občutljiv na sončne žarke in koža ob postopnem izpostavljanju soncu počasi porjavi. Sončna opeklina se pojavi po približno 20 do 30 minutah nezaščitenega izpostavljanja opoldanskemu poletnemu soncu. Polt je srednje svetla, lasje so rjavi ali črni, oči so svetlorjave. Ta fototip je pri nas najpogostejši. Za fototip 4 ali mediteranski tip so značilni temna polt, temni lasje in oči. Sončne opekline so redke, koža ob izpostavljanju soncu hitro porjavi in se zaščiti. Fototip kože je torej najpomembnejši pokazatelj, kako se bo koža na soncu obnašala.
Sonce največ škode povzroči pri fototipu 1 in 2. Poleg podedovane sposobnosti zaščite pred sončnimi žarki so dejavniki, ki vplivajo na okvaro kože, tudi količina in moč ultravijoličnega sevanja ter starost. Verjamemo, da je škoda, ki je povzročena v otroštvu in mladosti, najpomembnejša za razvoj kožnega raka kasneje v življenju. Ocenili so, da v prvih 18 letih življenja prejmemo 80 % vseh sončnih žarkov v življenju. Okvare kože zaradi sonca so sprva nevidne, se kopičijo, seštevajo, po mnogih letih pa se pojavijo pozne posledice pretiranega izpostavljanja soncu.

Zagorelost je v bistvu poškodba
Zagorelost je obrambni mehanizem kože na poškodbo z UV-žarki. Zaradi poškodbe kože se prične tvoriti zaščitni pigment melanin, ki vsaj delno zaščiti kožne celice pred nadaljnjo okvaro. Omejeno število okvar je naša koža sposobna popraviti, veliko pa ne. Zato zdrave zagorelosti ni. Zagorelost je vedno posledica poškodbe kože.
Zdrava polt je svetla polt.
Številne bolezni so neposredno ali posredno povzročene s sončnimi žarki. Sončna opeklina je akutna poškodba kože povzročena z UVBžarki. Opečena koža je boleča in živo rdeča, če je opeklina huda, so prisotni mehurji, kasneje pa luščenje. Opeklinam se moramo na vsak način izogibati, saj kožo trajno okvarijo, okvare pa se kopičijo in se pokažejo šele po desetletjih.

Srbeč izpuščaj, ki kvari počitnice
Fotodermatoze so nenormalne reakcije na ultravijolično svetlobo, predvsem na UVA-žarke. Najpogostejša med njimi je polimorfna fotodermatoza. Pogosto je nepravilno imenujemo »alergija na sonce«, vendar ne gre za pravo alergijo. Sončni žarki poškodujejo kožne celice, posledica te poškodbe pa je selo srbeč izpuščaj, ki so pojavi ob prvem intenzivnem izpostavljanju soncu pozno spomladi ali prve dni poletnih počitnic na morju. Izpuščaj se značilno pojavi na koži dekolteja, nadlahti in stegen, na obrazu pa skoraj nikoli. Zaradi močnega srbeža so počitnice lahko uničene. Sonce povzroči tudi fototoksični in fotoalergijski dermatitis. Običajno neškodljive snovi, ki jih nehote nanesemo na kožo (npr. rastlinski sokovi) ali zaužijemo (npr. zdravila) se pod vplivom sončnih žarkov kemijsko spremenijo in tako postanejo škodljive. Povzročijo toksično ali alergijsko reakcijo v koži. Nastane boleče ali srbeče vnetje tistih predelov kože, ki so bili izpostavljeni soncu. Poznamo tudi veliko fotosenzitivnih bolezni kože, katerih primarni vzrok ni sonce, jih pa občutno poslabša ali celo sproži. Take bolezni so npr. lupus eritematozus, rozacea in herpes simpleks.
Pigmentne spremembe
Sonce je glavni krivec za nastanek številnih nenevarnih pigmentnih lezij na koži. Sončne pege se pojavijo predvsem na obrazu že v zgodnjem otroštvu pri tistih osebah, ki imajo rdečkaste ali svetle lase, svetle oči in svetlo polt (fototip 1). Pozimi zbledijo. Starostne pege ali lentigo solaris opažamo v zrelem življenjskem obdobju, na mestih, ki so bila veliko izpostavljena soncu, kot so obraz in hrbtišča rok, pa tudi tam, kjer je bila koža od sonca močno opečena, običajno na ramenih. Pozimi ne zbledijo in nas opominjajo na okvaro kože zaradi sonca. Tudi število melanocitnih nevusov ali »materinih znamenj«, ki nastajajo v otroštvu, je močno povezano z izpostavljanjem soncu v zgodnjem otroštvu.
Fotostaranje in kožni rak
Fotostaranje ali staranje zaradi sonca je počasen proces in je posledica kroničnega izpostavljanja ultravijoličnim žarkom. 80 % staranja kože je pogojenega z nekritičnim izpostavljanjem ultravijoličnim žarkom, posledice pa se pokažejo po dveh ali več desetletjih. Stopnja fotostaranja je odvisna od fototipa kože in od celokupne količine sončnih žarkov, ki jih prejmemo v življenju. Zato najizrazitejše znake staranja opazimo prav na obrazu in hrbtiščih rok, ki so najbolj izpostavljeni ultravijoličnim žarkom. Koža, postarana zaradi sonca, je suha, globoko zgubana in hrapava. Pojavijo se starostne pege in razširjene krvne žilice. Zaradi ranljivosti že najmanjši pritisk zadostuje za poškodbo in krvavitev v kožo. Najhujša posledica pretiranega izpostavljanja soncu pa je kožni rak, katerega pojavnost močno narašča. Najpogostejša vrsta kožnega raka, izrazito povezana s sončenjem, je bazalnocelični karcinom. Na srečo je terapevtsko obvladljiv.
Tudi aktinične keratoze in ploščatocelični karcinom kože večinoma uspešno zdravimo. Melanom pa je smrtonosen, če ga ne odkrijemo zgodaj. To je najnevarnejša vrsta kožnega raka. Predvsem zaradi nekontroliranega izpostavljanja soncu pojavnost tega nevarnega raka narašča najhitreje med vsemi vrstami raka pri belcih. Zaščita pred škodljivim delovanjem sončnega UV-sevanja preprečuje sončne opekline, fotodermatoze, pigmentne lezije na koži, fotostaranje in kožnega raka. Vse o »treh stebrih zaščite pred soncem« boste izvedeli v prihodnji številki »dr.«.
dr. svetuje
Sončni žarki kožo poškodujejo, kratkoročno in dolgoročno.
  • Zagorelost je le obrambni mehanizem kože na poškodbo z UV-žarki.
  • 80 % staranja kože je pogojenega z nekritičnim izpostavljanjem UV-žarkom.
  • Najhujša posledica pretiranega izpostavljanja soncu je kožni rak.
  • Pazite, da vas sonce ne opeče.