Maj 2010, 5.5.2010
Dermatologija:
Kožne alergije
Prepoznavanje in zdravljenje
Avtor: Helena Rupnik, dr. med., spec. dermatovenerolog
Poznamo več vrst alergijskih bolezni kože, med katerimi so najpogostejše atopijski dermatitis, urtikarija in alergijski kontaktni dermatitis.
Atopijski dermatitis
Atopijski dermatitis je kronično vnetje kože in se pojavlja v vseh starostnih obdobjih, vendar je najpogostejše pri otrocih. Pozneje se bolezen postopoma umiri ali kar izzveni. Pri številnih posameznikih se vnetje sčasoma preseli s kože na dihalne poti in se namesto njega razvije seneni nahod ali astma.

Vzroki za nastanek atopijskega dermatitisa
Znanje o vzrokih za nastanek atopijskega dermatitisa je še vedno nepopolno. Pri nastanku in poslabšanju te bolezni se prepleta več dejavnikov, od katerih jih poznamo le nekaj:
  • dednost (70 odstotkov bolnikov ima najmanj enega družinskega člana z atopijsko boleznijo),
  • okvarjeno delovanje zaščitne pregrade kože, zaradi česar postane koža suha in dostopnejša za dražeče snovi iz okolja, alergene in mikrobe,
  • okužba z bakterijo stafilokokus aureus,
  • izpostavljenost alergenom,
  • stres.

Znaki atopijskega dermatitisa
Za bolezen so značilni izrazito srbenje, izpuščaj na tipičnih mestih in kronični potek v obliki poslabšanja in izboljšanja. Srbenje sili bolnika k drgnjenju in praskanju kože, kar povzroči zagon izpuščaja in kožo poškoduje. Srbenje negativno vpliva na spanje in koncentracijo.
Razporeditev izpuščaja se značilno spreminja s starostjo. Do drugega leta starosti bolezen prizadene lica, zapestja in zunanje predele okončin. Pri otrocih, starih od dve do 12 let se izpuščaj najpogosteje pojavlja na koži okončin, vratu in gležnjev. Pri najstnikih in odraslih opažamo obolele upogibne predele okončin, pa tudi obraz, predvsem predel okoli oči, ter roke in stopala. V zgodnjem otroštvu navadno poteka bolezen akutno, z intenzivno rdečico in rošenjem. Z odraščanjem postane vnetje kože kronično, suho in luščeče.

Preiskave
Diagnozo postavimo na podlagi značilnih kožnih sprememb in kroničnega ali ponavljajočega se poteka bolezni. Zaradi opredelitve sprožilnih dejavnikov vsakega bolnika tudi alergološko testiramo. Rutinsko opravimo kožne vbodne teste; kadar ti niso izvedljivi, iščemo specifična protitelesa IgE v krvi.

Zdravljenje in nega kože
Z zdravili, ki so na voljo, atopijskega dermatitisa ne moremo pozdraviti, lahko pa z njimi omilimo neprijetne znake. Cilj zdravljenja je bolniku omogočiti kakovostno življenje brez srbenja in z redkimi poslabšanji bolezni.
  • Zdravljenje akutnih in hujših oblik atopijskega dermatitisa se začne s kortikosteroidnimi kremami. Učinkovita so tudi novejša lokalna zdravila, ki učinkujejo protivnetno, a ne vsebujejo kortikosteroidov.
  • Zaradi okrnjenega delovanja zaščitne pregrade kože je najpomembnejša redna nega kože, tudi med izboljšanjem, kadar na koži ni videti vnetnih sprememb. Bolnik mora skrbeti, da kožo čim manj draži. Zato odsvetujemo uporabo tekočih mil in penečih kopeli. Skrbno je treba izbirati neodišavljene negovalne pripravke, ki kože ne izsušijo. Po kopeli se je treba vedno namazati z negovalnim pripravkom za suho in občutljivo kožo.
  • Alergija na hrano je lahko eden od vzrokov pri otrocih; v tem primeru je potrebna ustrezna dieta. Pri alergiji na pršico je treba urediti bivalno okolje tako, da se, kolikor je le mogoče, izognemo stiku s pršico.

Koprivnica (urtikarija)
Urtikarija je pogosta bolezen, ki prizadene kar 20 odstotkov ljudi. Slovenski izraz zanjo je koprivnica, ker so spremembe na koži videti podobno kot po stiku s koprivo.

Znaki urtikarije
Spremembe na koži imenujemo urtike ali koprivke. Te srbijo in se lahko pojavljajo po vsem telesu ali le na določenih predelih. Med seboj se lahko tudi zlivajo. Urtike navadno izzvenijo v nekaj urah, nato pa se čez nekaj ur ali dni spet pojavijo. Spremljajo jih otekanje vek, ustnic, obraza, dlani ali stopal, včasih tudi oteklina sluznic (npr. žrela, grla, jezika). Takrat je dihanje oteženo, lahko se bolnik tudi zaduši. Otekanje mehkih tkiv in sluznic imenujemo angioedem.

Vrste in vzroki urtikarije
Glede na trajanje jo delimo na:
  • akutno urtikarijo (urtike se pojavljajo manj kot šest tednov) in
  • kronično urikarijo (urtike se pojavljajo dlje kot šest tednov; lahko tudi nekaj mesecev ali kar let).
Vzroka urtikarije velikokrat ne ugotovimo.

Akutna urtikarija najpogosteje nastane ob prebolevanju okužbe zgornjih dihal ali prebavil, lahko pa se pojavi kot preobčutljivost za zdravila (najpogosteje analgetike in antibiotike), hrano ali pike žuželk. Kadar je vzrok alergija na hrano, se urtike navadno pojavijo v 20 minutah, nikoli pa pozneje kot v dveh urah po zaužitju. Pri večini bolnikov traja akutna urtikarija manj kot tri tedne.

Kadar se urtike pojavljajo dlje kot šest tednov, opredelimo urtikarijo kot kronično.
Nastanek urtik pri nekaterih bolnikih s kronično urtikarijo sprožijo fizikalni sprožilci, kot so mraz, toplota, pritisk, UV-žarki, vibracije ali drgnjenje kože, lahko pa se pojavi tudi ob telesnem naporu ali pregretju telesa.
Pri drugih bolnikih se pojavljajo spontano, brez očitnih sprožilnih dejavnikov, lahko pa zaradi avtoimunih procesov v telesu, nekaterih okužb (npr. črevesni zajedavci, okužba z virusom hepatitisa B ali C) ali psevdoalergije na dodatke v hrani, kot so konzervansi, umetna barvila, arome, okrepljevalci okusa. Psevdoalergijska reakcija poteka podobno kot alergijska, le da pri njenem nastanku niso vpletena protitelesa IgE, ampak se neposredno sprošča histamin iz mastocitov in se pojavi že ob prvem stiku s psevdoalergenom.
Kronično urtikarijo zelo redko povzroča alergija na hrano ali zdravila, jo pa lahko določena zdravila, npr. aspirin in nekateri analgetiki, poslabšajo.

Posebna oblika urtikarije je kontaktna urtikarija, ki nastane ob stiku s t. i. kontaktnimi alergeni, kot so meso, ribe, nekatere rastline in živali, lateks.

Preiskave
Pri akutni urtikariji preiskave največkrat niso potrebne, saj bolezen izzveni sama in se navadno ne ponovi. Če menimo, da gre za fizikalno urtikarijo, opravimo provokacijske teste s fizikalnimi sprožilnimi dejavniki. Pri kronični spontani urtikariji opravimo poglavitne laboratorijske preiskave in jih na podlagi pogovora z bolnikom po potrebi razširimo. Kadar sumimo, da je vzrok urtikarije alergija na hrano ali zdravila, opravimo kožne vbodne teste ali iščemo specifična protiteles IgE v krvi, lahko pa bolnika napotimo na provokacijsko testiranje v bolnišnico.

Zdravljenje urtikarije
Zdravljenje akutne in kronične urtikarije temelji na zdravilih, ki se imenujejo antihistaminiki. Uporabljamo novejše, ki naj ne bi povzročali zaspanosti. Pogosto je potrebno jemanje večjih odmerkov; če je treba, tudi štirikratni običajni dnevni odmerek. Pri akutni urtikariji so poleg antihistaminikov za hitro umiritev bolezni velikokrat potrebna tudi kortikosteroidna zdravila (npr. medrol), ki pa jih je treba jemati le nekaj dni.
Poleg zdravljenja z zdravili je zelo pomembno izogibanje vzročnim in sprožilnim dejavnikom.

Alergijski kontaktni dermatitis
Vnetje se pojavi na koži, ki je bila v neposrednem stiku s snovjo, na katero smo pri prejšnjih stikih razvili preobčutljivost.

Vzroki za nastanek alergijskega kontaktnega dermatitisa
Alergijski kontaktni dermatitis nastane po mehanizmu poznega tipa preobčutljivosti (glej 1. del prispevka Alergijske bolezni kože v 16. številki dr.), zato se pojavijo znaki z zakasnitvijo od 48 do 72 ur po stiku z alergenom. Za določen alergen je preobčutljiva koža vsega telesa, izpuščaj pa se navadno pojavi le na mestu stika s tem alergenom.
Najpogostejši kontaktni alergeni so nikelj, krom (v kovinskih predmetih, cementu in usnju), dišave, konzervansi ali druge sestavine kozmetičnih izdelkov, detergenti, sestavine gume, barve za lase, umetne smole in številni drugi.
Posebna oblika je poklicni alergijski kontaktni dermatitis, ki se pogosteje pojavlja v nekaterih poklicih (npr. frizerstvo, zdravstvo, cvetličarstvo, industrija predelovanja gum).

Znaki alergijskega kontaktnega dermatitisa
Kožne spremembe lahko nastanejo akutno, vendar je pogostejši kronični potek zaradi ponavljajočih se stikov z alergenom. Pri akutnem alergijskem kontaktnem dermatitisu, npr. po barvanju las, vidimo na mestu stika z alergenom rdečino kože, lahko pa tudi mehurčke in rošenje, pozneje pa luščenje kože. Pri kroničnem poteku, npr. pri preobčutljivosti za kozmetične izdelke, s katerimi smo v stiku vsak dan, je koža pordela, zadebeljena in luščeča. Ker kožne spremembe zelo srbijo, je pogosto vidno tudi praskanje.

Preiskave
Vzrok alergijskega kontaktnega dermatitisa potrdimo z epikutanim testiranjem.
Teste opravimo s standardno serijo alergenskih pripravkov, poleg tega pa včasih dodatno testiramo tudi z alergeni, za katere menimo, da je bolnik nanje preobčutljiv (mila, kreme, dezodoranti, barve za lase).

Zdravljenje
Najpomembnejši ukrep je omejiti stik kože z alergenom. Včasih je to zelo težko, ker so nekateri alergeni skoraj povsod (npr. konzervansi in dišave v milih in negovalnih kremah). V akutni fazi vnetje umirimo s hladnimi obkladki s fiziološko raztopino in kortikosteroidnimi kremami, v kronični fazi pa uporabljamo kortikosteroidna in negovalna mazila.
dr. svetuje
  • Pri atopijskem dermatitisu je smiselno najmanj enkrat v poteku bolezni opraviti alergološke teste.
  • Pri zdravljenju urtikarije so velikokrat potrebni večji odmerki antihistaminikov.
  • Najpomembnejši ukrep pri alergijskem kontaktnem dermatitisu je preprečiti stik kože z alergenom.