December 2010, 8.12.2010
Tema meseca:
Kronična bolezen ven
Le redko jo prepoznamo v zgodnji fazi
Avtor: Sandi Luft, dr. med., spec. dermatolog
Kronična bolezen ven (KBV) je napredujoča bolezen, katere vzrokov natančno ne poznamo. Zajema vse simptome in znake, ki nastanejo zaradi povečanega pritiska venske krvi v venah nog.


Prizadene velik del populacije v zahodnem delu sveta in predstavlja veliko breme za bolnika in družbo. Po nekaterih podatkih ima 50 do 70 odstotkov celotnega prebivalstva v neki državi na Zahodu vsaj nekaj simptomov in znakov te bolezni.
Vene so žile, ki vračajo kri iz organov in okončin proti srcu. V venah se nahajajo zaklopke, ki preprečujejo povratni tok krvi od srca proti okončinam v stoječem položaju, hoji in teku, dvigovanju bremen in skakanju. Pri tem so najbolj obremenjene vene nog, ki se nahajajo najdlje od srca in je teža stolpca krvi od srca do prstov nog v njih največja. V venah nog se pojavi povišan tlak venske krvi, vene se razširijo in postanejo vidne. V kolikor pride do pomanjkljivega tesnjenja zaklopk, nastane povratni tok krvi skozi nedelujoče zaklopke v stoječem položaju, hoji ali pri obremenitvi od srca proti nogam, namesto v smeri proti srcu.
Razširjenim in vijugavo potekajočim venam rečemo varice, za nedelujoče zaklopke rečemo, da so insuficientne, povratni tok krvi skoznje pa imenujemo refluks. Zelo dobro ga vidimo z ultrazvočno preiskavo.
V kolikor pride do dalj časa trajajočega in ponavljajočega se zastoja v odtoku krvi iz spodnjih okončin, se pojavijo simptomi in znaki KBV. Zaradi povečanega pritiska venske krvi na steno ven pride do prehajanja proteinov, rdečih krvničk, razpadnih produktov krvi v medcelični prostor. Sprva to opazimo kot oteklino v predelu gležnja, ki se bolj izrazi v večernem času, po naporu ali dalj časa trajajočem stoječem ali sedečem položaju ter v vročem okolju ali v poletnem času. Oteklina ponavadi ni pretirano boleča, bolj moteč je občutek težkih, utrujenih, tudi nemirnih nog. Nekateri bolniki opažajo krče v golenih in stegnih v nočnem času, zato varice imenujemo tudi krčne žile. Zelo pogost prvi znak je pojav modrih venskih pletežev na notranji strani gležnjev, ki nam govori za nezadostno tesnjenje venskih zaklopk v venah nog. Razširjene, vijugavo potekajoče vene – varice se lahko pojavijo tudi na drugih delih goleni, stopalu in stegnih. Te so lahko različno velike. Najtanjšim pravimo telangiektazije in so rdeče barve, nekoliko večje so metličaste varice, ki so rožnato modre barve in merijo do 3 mm, največje so debelne varice, ki so temno modre barve.
V kolikor povratni tok krvi v venah nog (refluks) traja več let, pride do postopnega stopnjevanja bolezenskih znakov in simptomov. Postopno pride do pojava znakov vnetja na koži goleni, takrat govorimo o kroničnem venskem popuščanju. Na spodnjem delu goleni se pojavijo drobne lise okrasto rdeče barve, pojavijo se sprva ostro omejena srbeča žarišča pordele, luščeče se kože, ki se s težavo pozdravijo z uporabo zdravilnih krem in se pogosto ponovijo, če se bolnik ne zdravi za KBV. Koža pri nekaterih bolnikih postane temno rjavo obarvana, suha, na otip trda in se je ne da več nagubati. Pri nekaterih nezdravljenih bolnikih lahko otrditev kože napreduje do te mere, da onemogoči gibanje v gležnju. Redkeje se pojavijo še bele lise, ki so obdane z rdečimi kapilarami. Zadnja stopnja bolezni je pojav venske golenje razjede. Ta nastane najpogosteje na notranjem delu gležnja, lahko pa tudi na drugih delih goleni. Razjeda je lahko različnih velikosti in oblik, dno razjede pa je lahko rumeno ali rdeče obarvano. Venska golenja razjeda je najpogostejša med kroničnimi razjedami na golenih, saj so vensko-arterijska, arterijska, razjeda pri sladkorni bolezni, nevrološke, maligne in druge precej redkejše. Kakorkoli, vsaka kronična razjeda pomeni zmanjšanje kvalitete življenja za bolnika, ogroža pa tudi njegovo življenje, saj predstavlja vstopno mesto za nevarne bakterije.
KBV ima več stopenj, začne se zelo subtilno, zato je pogostokrat v začetni fazi ne opazimo. Od pojava prvih znakov na koži goleni in stegen pa do razvoja venske golenje razjede lahko mine več kot 15 let. Ni nujno, da vsak človek s KBV dobi vensko golenjo razjedo, saj bolezen lahko obstane na določeni stopnji. Tako imajo nekateri bolniki izredno razvejane varice in nikoli nimajo vnetja kože goleni, ki bi vodilo v nastanek razjede. Obratno videvamo bolnike z minimalnimi varicami ter obsežnim vnetjem kože goleni. Vzroki za to danes še niso pojasnjeni.
Vemo pa, da je prvi dogodek pri KBV vnetje v steni ven in venskih zaklopk. Kronično vnetje počasi poškoduje venske zaklopke, kar povzroči refluks. Natančno ne poznamo vseh vzrokov za nastanek vnetja, vendar ima prav gotovo velik vpliv vrtinčenje venske krvi v okolici zaklopk. Varice se pojavljajo enako pogosto pri obeh spolih, opažamo pa večje pojavljanje telangiektazij in varic s starostjo. Tako opažamo pri starosti 70 let približno 70 % moških in žensk z varicami ali telangiektazijami. Tveganje za razvoj varic je povečano, če ima varice eden od staršev (20 %) ali celo oba starša (50 %). Višje rasti, kot je oseba, višji ima pritisk v venah na nivoju gležnjev v stoječem položaju, s tem se poveča tudi možnost nastanka varic. Pomemben vpliv imajo tudi večkratne nosečnosti, način dela ter sedeč način življenja. Mišljeno je predvsem delo v dalj časa trajajočem sedečem ali stoječem položaju, dvigovanje bremen, delo v vročem okolju. V zahodnem svetu imamo pretežno sedeč način življenja. Ta se začne že v šoli, nadaljuje se doma pred televizijo ali računalnikom, v prevoznih sredstvih, le redko kdo ima navado vsakodnevnega gibanja v naravi. Naše noge so namenjene hoji in gibanju, zato vsako več kot 15 minut trajajoče sedenje ali stoječ položaj povzroči porast tlaka v venah, ki povzroči pritisk na steno ven in vrtinčenje krvi v okolici zaklopk. To sproži ali poslabša proces KBV. Drugi, bolj kontroverzni dejavniki za nastanek bolezni so hormonski kontraceptivi, nižji socialni status, debelost, rasa in kajenje.
Zanimivo je, da iz držav tretjega sveta ni podatkov o pojavnosti kronične bolezni ven med prebivalstvom, kar pa ni posledica genetičnega vpliva rase. To dokazuje dejstvo, da v kolikor se prebivalci tretjega sveta preselijo na Zahod in prevzamejo sedeč način življenja, enako pogosto dobijo varice. Čeprav ima način življenja pomembno vlogo pri poslabšanju KBV, nima velikega vpliva na sam nastanek bolezni.
Prihodnjič boste izvedeli vse o zdravljenju kronične bolezni ven.
dr. svetuje
Kronična bolezen ven
  • Kronična bolezen ven (KBV) se začne zelo subtilno, zato je pogostokrat v začetni fazi ne opazimo.
  • Najpomembnejši dejavniki tveganja za nastanek KBV so starost, dednost, sedeče in stoječe delo ter telesna višina.
  • Težave, ki so povezane s KBV, so otekanje goleni, občutek težkih, utrujenih in nemirnih nog, krči ter srbež goleni.
  • Venska golenja razjeda je zadnja, najhujša stopnja KBV.
  • KBV diagnosticiramo in zdravimo dermatologi – flebologi in žilni kirurgi.