September 2010, 8.9.2010
Zobozdravstvo:
Krvava dlesen
Vam kdaj zakrvavi dlesen?
Avtor: Janez Šekoranja, dr. dent. med.
Vsakemu izmed nas se kdaj zgodi, da ob ščetkanju zaznamo kri v izpljunku, včasih celo ob žvečenju trše hrane (skorja kruha, oreščki, ...). Če pa se pojavlja spontano, je to lahko znak za zaskrbljenost.

Bi vas motilo, če bi vam iz roke vsak dan tekla kri? Zakaj vas ne ob krvavenju dlesni?
Človeško telo, razen izjem (menstrualni cikel), NE KRVAVI. Torej gre pri krvavitvi za patološki proces, ki ga povzroča nek patološki dejavnik, mi pa za to ne naredimo nič oziroma premalo. Mišljenje, da so izpadli zobje nekaj običajnega, je predvsem posledica neosveščenosti, nevédenja o preprečevanju le-tega. Tudi relativno visoka socialna varnost, ki nam je nudila brezplačno popravilo zob v okviru javne zdravstvene mreže, je prispevala svoje. Ti časi vedno hitreje bledijo, skrb za lastno zdravje bomo morali prevzeti na svoja pleča ali plačati ceno. Krmilo ladje, na kateri pluje naše zdravje, ne smejo vrteti napotnice, zdravila, bolnice, zdravniki in zobozdravniki, ampak v prvi vrsti mi sami. Že danes lahko naredimo v tej smeri prvi majhen korak in za vselej ustavimo krvavenje dlesni. Ker je krvavenje le znak nekega bolezenskega dogajanja, bomo za svoje zdravje naredili ogromno, če ga ustavimo.

Kaj lahko storimo?
O parodontalni bolezni ljudje navadno mislijo, da je dedna in da zobje slej ko prej "popustijo" in izpadejo. Kompleksnost tega majhnega prostora, kjer se dlesen pripenja na zob, pa dejansko obsega svojo vejo in specialnost v zobozdravstvu. Največji dejavnik parodontalne bolezni je vnetje zaradi bakterij, ki se nabirajo v trdih in mehkih zobnih oblogah. Zato pravilno in vsakodnevno odstranjevanje le-teh pripomore k znatnemu izboljšanju stanja dlesni. Tu se namreč bije nenehen boj med bakterijami in telesom, zaradi vnetnih produktov (proteaze, kolagenaze, ...), ki se izločajo v dlesnin žepek ob zobu, pa zdrave strukture (dlesen, kost, ...) vztrajno propadajo, kar se med drugim kaže kot krvavenje dlesni. Z zelo preprostim pregledom zobozdravnik preveri, ali je takšno dogajanje prisotno v vaših ustih, rentgenska slika pa pove, kako napredovala je parodontalna bolezen. Naslednji korak je logičen.

Kako ustaviti patološki proces in odpraviti vzrok?
Mnogo je dokazanih vzrokov parodontalne bolezni, a najpogosteje smo zanjo krivi sami, saj premalo ali nepravilno odstranimo zobne obloge. Pomembne so vidne ploskve zob, pa tudi medzobni prostori (danes se bomo osredotočili na prve).
Zobni plak se ustvarja, če jemo hrano ali ne. Hrana samo pospeši njegov nastanek in sestavo. Dlje kot je plak prisoten, bolj se spremeni in težje je odstranljiv. Zato nam že eno površno ščetkanje pusti ostanke plaka, ki se samo še lažje in dodatno nalaga. Očistiti ga moramo torej s ščetko in tehniko, ki je najprimernejša. Ščetka ne sme imeti velike glave in pretrdih ščetin, saj bi z njimi dodatno poškodovali dlesen ali povzročili nastanek skleninskih erozij. Ščetin mora biti tudi čim več, najbolje več tisoč, da lahko pokrijemo večjo površino ter zmanjšamo točkovni pritisk ščetine, ki tako ne škoduje zobnim in obzobnim tkivom. Ščetkamo od dlesni proti zobem (linijsko ali krožno – tehnik je več), vsaj dvakrat dnevno, vsaj 2–3 minute, toliko, kot je potrebno, da so zobje temeljito očiščeni. Pri čiščenju moramo biti vestni in dosledni, ter redno hoditi na preglede, kjer nas zobozdravnik opozori na količino plaka ali kamna, ter na mesta, kjer nam kljub ščetkanju še vedno zastaja hrana. To so običajno mesta pri modrostnih zobeh, saj imamo z morebitno preveliko glavo zobne ščetke otežen dostop.

Več informacij o reševanju težav z ustnim zdravjem in lepim nasmehom najdete na www.modrizob.com.