Julij, Avgust 2009, 26.6.2009
Zdravniki svetujejo:
Krvni pritisk pri študentih
Tudi mladostniki imajo zvišan krvni tlak
Avtor: asist. Mojca Miholič, dr. med., spec. družinske medicine
V sodobnem svetu je prav arterijska hipertenzija (zvišan krvni pritisk) najpogostejše srčno-žilno obolenje in se pojavlja pri 15 do 30 odstotkih (ponekod tudi več) odraslih.

Opisujemo jo lahko kot samostojno obolenje ali kot dejavnik tveganja pri razvoju koronarne bolezni, periferne arterijske bolezni in možganski kapi.

Diagnoza - zvišan krvni pritisk
Mlajša oseba (študent), pri kateri na novo odkrijemo zvišan krvni tlak, je deležna enake diagnostične obravnave in zdravljenja kot starejša oseba. Te diagnoze nikakor ne moremo postaviti le po eni in edini meritvi krvnega pritiska. Vemo namreč, da meritve pri zdravniku navadno prikažejo višji krvni pritisk, zato bolnikom priporočamo, da si ga redno merijo tudi doma in si zapisujejo vrednosti. Seveda z ustreznim, umerjenim merilcem in ustrezen zapestnik.

Neinvazivno 24-urno merjenje
Pri mlajših se velikokrat odločimo tudi za neinvazivno 24-urno merjenje krvnega pritiska in tako bolnika napotimo h kardiologu. Z merilcem, ki ga ima ta pričvrščenega 24 ur, nemoteno opravlja vsakodnevne dejavnosti, krvni pritisk pa meri tudi med spanjem.
S takšnim merjenjem lahko izključimo bolnikovo »hipertenzijo bele halje«, preverjamo učinkovitost zdravljenja, ocenimo krvni tlak ponoči in opredelimo »mejno hipertenzijo«.
Pri osebi, kjer ugotovimo in nato z diagnostičnimi postopki tudi potrdimo diagnozo arterijska hipertenzija, začnemo zdravljenje, pa ne vedno le z zdravili. Če zdravstveno stanje ni res ogrožajoče, se začne zdravljenje z nefarmakološkimi ukrepi in šele nato z zdravili, farmakološko.

Pomen izboljšanja življenjskih navad
Poudariti moramo pomen izboljšanja dosedanjih življenjskih navad in morebitno (postopno) spreminjanje ustaljenih, nezdravih »vedenjskih« in prehranjevalnih vzorcev.
Prenehanje kajenja in omejitev čezmernega uživanja alkohola (za moške največ do 30 g alkohola na dan, za ženske do 10 g), omejitev vnosa kuhinjske soli na 100 mmol natrija (to je kavna žlička soli). Ogljikovi hidrati naj pokrijejo 55-75 odstotkov dnevnih energetskih potreb, vlaknin potrebujemo do 25 g na dan, beljakovin 10-15 odstotkov energetskih dnevnih potreb, delež maščob naj ne preseže 15-30 odstotkov dnevnih energetskih potreb.
Tudi telesna vadba pripomore h koristnemu zmanjševanju telesne teže (čezmerna teža in debelost sta neodvisna dejavnika tveganja za srčno-žilno bolezen).

Farmakološko zdravljenje
Ob blagi hipertenziji lahko pri 10 odstotkih normaliziramo krvni pritisk že samo z nefarmakološkimi ukrepi, sicer moramo uvesti še farmakološko zdravljenje.
Med še zdravo populacijo poskušamo s promocijo zdravega načina življenja (z zmanjševanjem dejavnikov tveganja) in preventivnimi ukrepi (kot so tudi preventivni sistematski pregledi) zmanjševati zbolevanje in umrljivost zaradi srčno-žilnih bolezni.