Maj 2009, 7.5.2009
Veliki intervju:
Marko Gričar, dr. med.
specialist internist, kardiolog
Avtor: Maja Zajc
Sodobni način življenja je povzročil, da je med nami čedalje več ljudi, ki živijo prehitro in površno, ob tem pa pozabijo na svoje zdravje.

Prehitra in neuravnotežena prehrana, premalo gibanja, vsakdanja preobremenjenost s stresom in čezmerno kajenje ter pitje alkohola nas silijo k tveganju za srčno-žilne bolezni, ki so še vedno glavni vzrok zbolevanja in umiranja. O tem, kako lahko preprečimo tveganje za omenjene bolezni, smo se pogovarjali z Markom Gričarjem, dr. med., spec. internistom, s kliničnega oddelka za kardiologijo ljubljanskega univerzitetnega kliničnega centra.

Ne oklevajte, ko boli!

Strokovno ste specialist internist kardiolog. Kaj obsega vaše delo?
Delo na oddelku za kardiologijo UKCLJ obsega sprejeme, diagnostiko, zdravljenje, odpuste in organizacijo nadaljnje obravnave bolnikov, ki prihajajo k nam iz vse Slovenije. Oddelek je zaradi števila bolnikov in pritiskov z naše urgence in drugih bolnišnic nenehno prezaseden, pogosto kar približno 130-odstotno. To pomeni za osebje precejšnjo obremenitev, za bolnike pa pomanjkanje zasebnosti in udobja. Na kardiološkem oddelku opravljamo najtežje preiskovalne metode in metode zdravljenja srčnih bolnikov v naši državi. Sam delam na področju intervencijske kardiologije, kamor spadajo kateterizacija srca in velikih žil, koronarografija, širitev zoženih in odpiranje zaprtih koronarnih arterij, vstavljanje različnih koronarnih žilnih opornic (stentov) in podobno. Imamo tudi odlično vpeljano službo stalne pripravljenosti za urgentne kateterizacije srca in perkutane koronarne revaskularizacijske posege, s katerimi lahko pri bolnikih iz večjega dela Slovenije ob kateri koli uri zagotovimo odpiranje s strdki zaprtih koronarnih arterij ob miokardnem infarktu ali drugih oblikah akutnega koronarnega sindroma. Na tem področju po organizaciji, znanju in izkušnjah ne zaostajamo za najboljšimi centri na svetu. Enkrat na teden delam v kardiološki ambulanti na polikliniki. Dežuram v Centru za intenzivno interno medicino, na internistični prvi pomoči na urgenci in v omenjeni ekipi za urgentno intervencijsko kardiologijo. Predavam na različnih strokovnih srečanjih in sodelujem pri izobraževanju mlajših zdravnikov. Ob vseh teh obremenitvah je včasih težko ohraniti čas za družino in nujen počitek.

Kateri so dejavniki tveganja za srčno-žilne bolezni?
Dejavnike tveganja lahko razdelimo na dva načina: najprej na tiste, na katere lahko vplivamo, in tiste, na katere žal ne moremo, po drugi strani pa na biološke in vedenjske. Med biološke dejavnike tveganja spadajo dedna obremenjenost, previsok krvni pritisk, previsoka koncentracija holesterola, prevelika telesna teža, zvišan krvni sladkor, prehiter srčni utrip in podobni, med vedenjske dejavnike tveganja pa prištevamo kajenje, nezdravo prehrano, pomanjkanje gibanja, čezmerno uživanje alkohola, izpostavljenost stresu in podobne.

Zakaj so srčne in žilne bolezni eden izmed glavnih vzrokov zbolevanja in umiranja v razvitem svetu?
V zgodovini je bil največji krvni davek zaradi okužb in poškodb. Od odkritja antibiotikov in razvoja infektologije so številne okužbe in nalezljive bolezni pri otrocih in odraslih ozdravljive in ljudje zaradi njih ne umirajo več. Podobno je pri poškodbah: umiranja zaradi prometnih nesreč nam nekako ne uspe obvladati, pogostnost drugih nesreč in poškodb pa se je zaradi sprememb življenjskega sloga in varstva pri delu precej zmanjšala, še zlasti se je smrtnost zaradi poškodb zmanjšala zaradi razvoja travmatologije in urgentne medicine. Tudi na področju rakavih bolezni je uspeh zdravljenja čedalje boljši, pomembno pa je tudi zgodnje presejalno iskanje malignih bolezni na povsem začetni stopnji pri navidezno zdravih prebivalcih. Zaradi naštetega čedalje več ljudi dočaka visoko starost, kar da dejavnikom tveganja za razvoj srčno-žilnih bolezni čas in možnost, da privedejo do bolezni, ki jih nekoč večina ljudi ni niti dočakala. Zaradi relativne blaginje v današnji družbi je obvladovanje dejavnikov tveganja težje: ljudje raje jedo veliko kot malo, raje se vozijo, kot tečejo, in podobno. Populacija se stara, zdravstvena oskrba se izboljšuje, zdravila in metode zdravljenja napredujejo, ozaveščenost in izobraženost glede bolezni se izboljšujeta, tako da imamo čedalje več starih ljudi, ki imajo srčno-žilne bolezni. Te pa po drugi strani spet čedalje uspešneje in čedalje dlje zdravimo. Vse našteto je vodilo do tega, da so srčno-žilne bolezni v Sloveniji in drugod v razvitem svetu prvi vzrok zbolevanja in umiranja. Sledijo jim možgansko-žilne bolezni, ki pa so prvi vzrok invalidnosti.

Koga srčno–žilne bolezni najbolj ogrožajo?
Po najnovejših smernicah Evropskega združenja za kardiologijo obstajajo tri najbolj ogrožene skupine ljudi za srčno-žilne bolezni: ljudje, pri katerih so takšno bolezen že ugotovili, sladkorni bolniki in ljudje, ki imajo številne dejavnike tveganja ali le nekatere, a zelo močno izražene, in bližnji sorodniki naštetih. Vsakdo lahko zase ugotovi, kateri dejavniki tveganja so mu v prid (oziroma so obvladani), kateri pa ga ogrožajo. To je kot pri denarju: šele ko ga preštejete, veste, kaj lahko kupite, in nato ukrepate. To je nujen razmislek za vsakogar od nas, vendar mora biti nato na vrsti ukrepanje.

Zakaj se zgodi srčni infarkti in kako ga prepoznati?
Vzroki so vsi prej našteti dejavniki tveganja, ki povzročijo nastanek in razvoj ateroskleroze. To je kronična in napredujoča vnetna bolezen arterijskih sten v vseh organih. V koronarnih arterijah, ki omogočajo preskrbo srčne mišice s krvjo, ateroskleroza povzroči nastanek drobnih leh (maščobnih plakov) v žilni steni, ki začnejo s svojo rastjo postopoma ovirati pretok krvi, sčasoma pa lahko začne povzročati prsne bolečine ob čedalje manjših naporih (angina pektoris). Takšne težave lahko trajajo več let. Če v določenem trenutku, ki ga ni mogoče napovedati, nastane razpok takšnega plaka, se bo na njem v nekaj trenutkih naredil krvni strdek in zaprl pretok skozi arterijo, kar je povod. Temu rečemo srčni infarkt, gre pa za poškodbo ali celo odmrtje tistega dela srca, ki zaradi zapore žile ne dobiva več preskrbe s krvjo. Srčni infarkt večinoma prepoznamo po močni tiščoči ali pekoči bolečini v prsih, ki se lahko širi v vrat, hrbet, ramo ali roko, pogosto jo spremljajo dušenje, znojenje, hud strah ali celo izguba zavesti. Včasih je infarkt teže prepoznati, saj boli v trebuhu ali hrbtu, nekateri (zlasti sladkorni bolniki) pa bolečine sploh ne čutijo. Žal lahko srčni infarkt povzroči nevarne motnje srčnega ritma, ki v nekaj sekundah povzročijo zastoj srca in dihanja. Bolnik se nenadoma in povsem nepričakovano zgrudi in obleži brez znakov življenja. Če se to zgodi ponoči, ga svojci zjutraj najdejo mrtvega. Temo rečemo nenadna srčna smrt; kar polovica bolnikov, ki umrejo nenadno na opisan način, ni imelo prej nikakršnih težav z zdravjem in nikakršnih opozorilnih znakov, smrt je prišla kot strela z jasnega.

Ali lahko sebi kako pomagamo, če doživimo srčni infarkt?
Lahko. Najpomembnejše je, da infarkt prepoznamo. Kljub vsem pripravam in izpopolnjevanjem službe nujne medicinske pomoči obstaja ena zamuda, ki nam je nikakor ne uspe zmanjšati: zamuda zaradi oklevanja bolnika. Mnogi kljub hudi in dolgotrajni prsni bolečini kar čakajo in ne pokličejo pomoči, češ, saj bo minilo, morda je pa hrbtenica, morda le ni srce. Tako izgubijo veliko časa, ki ga nato ne moremo več nadoknaditi. Ob hudi prsni bolečini, ki ne popušča pet minut po uporabi nitratnega pršila za pod jezik, je treba poklicati nujno medicinsko pomoč na telefonsko številko 112, od koder vam bodo takoj poslali opremljeno reševalno vozilo z zdravnikom. Ekipa bo čim prej posnela elektrokardiogram (EKG) in se nato odločila, v katero bolnišnico vas bo odpeljala oziroma kako bo ukrepala. Med čakanjem na pomoč je treba leže počivati, bolniku zrahljamo ovratnik in pas, ga pomirimo, omogočimo dostop svežega zraka in vljudno odstranimo nekoristne radovedneže. Prevoz z osebnim avtomobilom je morda lahko res prej na voljo, vendar vam ob morebitnih večjih zapletih med vožnjo nihče ne bo mogel pomagati.

Zakaj je število srčnih infarktov večje med moškimi kot med ženskami?
Ženske so zaradi hormonov do menopavze nekoliko zavarovane pred razvojem ateroskleroze, zato bolezen pri njih do menopavze napreduje počasneje kot pri moških, posledično pa je pri mlajših ženskah tudi infarktov manj kot pri njihovih moških vrstnikih. Pozneje se te razlike zmanjšujejo.

Ali rekreativno ukvarjanje s športom poveča možnost tveganja za srčni infarkt? Kako pravzaprav izvemo, do kod sega naša srčna zmogljivost?
Dobro vprašanje, saj mnogi mislijo, da je telesna vadba obremenitev za srce in se zato raje predajo počitku na kavču. Rekreativno ukvarjanje s športom ne poveča, temveč močno zmanjša tveganje za srčni infarkt. Redno telesno aktivnost svetujemo vsem ljudem, ne le srčnim bolnikom. Do pred kratkim smo svetovali vsaj pol ure telesne aktivnosti na dan, po zadnjih priporočilih pa naj bi ta trajala vsaj eno uro. Tu niso mišljeni izjemni napori, ampak lahkoten trening, pri katerem se človek zadiha in oznoji, vendar se ob tem še vedno lahko pogovarja. Najbolj priporočljivi so aerobni športi, kot so tek, kolesarjenje in plavanje, ob tem pa še telovadba in raztezne vaje. Dobro oceno telesne zmogljivosti omogoča obremenitveno testiranje na kolesu ali tekočem tlaku, pri katerem zdravnik ob stopnjevanem obremenjevanju nadzira utrip, krvni pritisk, dihanje, EKG in subjektivno počutje preiskovanca ter na koncu poda mnenje o zmogljivosti, svetovani varni obremenitvi in morebitnih patoloških najdbah.

Pogosto nastopi nenadna smrt zaradi odpovedi srca. Očividci navadno le pokličejo pomoč in čakajo na reševalce.
To je velik problem. Žrtev nenadnega zastoja srca si sama ne more pomagati, do prihoda reševalcev pa včasih mine preveč časa, zato smo naključni mimoidoči edino upanje. Za uspešno oživljanje je potrebno nekaj preprostega: naša pripravljenost, da bomo pomagali, ko bo treba, odločenost, da se ne bomo zanašali na druge, takojšen klic nujni medicinski pomoči in usposobljenost za temeljne postopke oživljanja, česar se lahko naučimo na ustreznih tečajih in nato znanje obnavljamo. Prostor v časopisih je drag, še dražji je čas na televizijskih kanalih, zato tovrstna navodila težko spravimo do široke javnosti. Pri tem bi si želel večjo podporo in razumevanje. Vesel sem, da bo vaša revija pri tem pomagala.

Poglobljeno se ukvarjate tudi s kateterizacijo srca. Kaj je namen tega posega?
Kateterizacija srca je preiskava, pri kateri skozi stegensko ali zapestno arterijo in naprej po žilah do srca uvedemo posebne cevke (katetre) in z rentgensko napravo posnamemo žile in druge strukture v srcu, nato pa glede na ugotovitve s posebnimi orodji skozi žile te tudi zdravimo: širimo z balončki, podpremo z žilnimi opornicami, odstranjujemo strdke, prevrtamo zapore, žile od znotraj pregledamo z drobnim ultrazvokom in podobno. Neverjetno se zdi, da bolnik le nekaj ur po takšnem posegu že hodi okoli z majhnim obližem v dimljah, včasih pa bi bila za to potrebna velika operacija na odprtem srcu.

Ali bi se morali pogosteje odločati za preventivne kardiološke preglede? Kdaj naj bi opravili prvi takšen pregled?
Odločitev za preventivni zdravniški pregled je dobra odločitev. Vsi vozimo avtomobile na preglede, za nas pa zmanjka časa ali denarja. Marsikatero bolezen je laže pozdraviti, če jo najdemo v njenem začetnem obdobju. Ne gre le za kardiološki preventivni pregled, ampak za širšo diagnostično obravnavo, v sklopu katere je kardiološki pregled le en del. Ljudje, ki so motivirani za svoje zdravje, se za takšen pregled navadno odločijo po 40. letu, kar nikakor ni prezgodaj, vsekakor pa je to zelo priporočljivo po 50. letu. Preventivne preglede priporočamo nato na dve do tri leta, da bi pravočasno ugotovili morebitne bolezni ali poslabšanje zdravstvenega stanja in pravočasno ukrepali ter tako ohranili zdravje in dobro počutje. Naložba v zdravje je najboljša naložba.

In kaj vse je mogoče izvedeti o sebi, če gremo na preventivni kardiološki pregled? Kakšne preiskave opravite in katere informacije pridobite s pregledom?
Poleg kardiološkega spadajo k preventivnemu pregledu še laboratorijske preiskave, ultrazvok srca, vratnih arterij, trebušnih organov, preiskava pljučnih funkcij, obremenitveno testiranje in druge preiskave. Glede na potrebe posameznika se obseg preiskav lahko tudi spremeni. Preiskovanec po pregledu prejme na dom obsežno dokumentacijo z originalnimi izvidi in končnim mnenjem, v katerem so zbrane ugotovitve pregledov in preiskav, njihove razlage, napotki za morebitne dodatne preiskave, ocena ogroženosti, priporočila glede uvedbe zdravil ali sprememb njihovih odmerkov ter napotke za prilagoditve življenjskega sloga. Gre za zelo uporabne podatke, ki jih bo vesel tudi preiskovančev izbrani zdravnik.

Poleg rednega dela na kardiološkem oddelku v KC ste tudi član upravnega odbora Združenja kardiologov Slovenije in že več let delate v kardiološki ambulanti Zdravstvenega centra Pacient v Ljubljani. Veliko se ukvarjate z urgentno medicino in ste predsednik Slovenskega združenja za urgentno medicino. Nam lahko zaupate, kako ob obilici dela skrbite za svoje zdravje?
Zdravje mi za zdaj še kar dobro služi, čeprav se veliko bolj posvečam zdravju svojih bolnikov kot svojemu. Velikokrat sem se že odločil, da bo treba nekaj spremeniti, pa nato ni bilo časa ali sem na to pozabil. Hvala, da ste me spet spomnili – in me dajte še kdaj. Kot pravi stari zdravniški pregovor – Poslušajte me, gledati pa me ni treba.
dr. svetuje
Vabilo na preventivne preglede
Vabimo vas, da se naročite na preventivne preglede, ki jih ponujamo v svojih ambulantah.