September 2010, 8.9.2010
Kardiologija:
Maščobe in arterije
Maščobe v krvi in okvara žilne stene
Avtor: Marko Gričar, dr. med., spec. internist kardiolog
Dejavniki srčno-žilne ogroženosti preko okvare notranjega žilnega sloja (endotela) vodijo v razvoj ateroskleroze. Ta kronična bolezen prizadene arterije v različnih povirjih, s tem pa tudi številne organe.

V žilni steni se začne vnetni proces, med drugim se začne tam nalagati holesterol in druge maščobe, kar vodi v nastanek maščobnih leh (plakov). Ob poškodbi plaka nastane strdek, ki lahko povsem zapre prizadeto arterijo in prekine pretok skoznjo. Organizem skuša ob razpoku plaka s krvnimi ploščicami (trombociti) prekriti razgaljeno mesto v žilni steni. Strdek pa ne prekrije le razpoke, temveč lahko zapre celoten presek arterije, kar povzroči infarkt organa, ki ga žila prehranjuje. Povišane maščobe v krvi tako vodijo v okvaro žilne stene, okvara žilne stene lahko vodi v nastanek infarkta, ta pa lahko povzroči odpoved organa ali celo smrt. Temu se lahko učinkovito zoperstavimo s spremembami življenjskega sloga in z zdravili.

Dejavniki tveganja za razvoj ateroskleroze
Ateroskleroza je zelo razširjena in počasi napredujoča vnetna bolezen arterijske žilne stene. Začne se lahko že zgodaj v življenju, v različnih arterijskih povirjih (koronarne, vratne, možganske, trebušne arterije, arterije okončin in druge). Bolezen ima pri različnih ljudeh različno hitrost razvoja ter nepredvidljivo prizadene razna žilna povirja. Pri njenem razvoju sodeluje več dejavnikov: nespremenljivi so dednost, spol in starost, med spremenljivimi (na katere lahko vplivamo) pa so najpomembnejši arterijska hipertenzija, povišane koncentracije serumskih maščob (holesterol in trigliceridi), prehiter srčni utrip, kajenje, sladkorna bolezen, čezmerna telesna teža, telesna nedejavnost in stres. Našteti dejavniki tveganja pripomorejo k nastajanju plakov v arterijski steni, ki sprva ne povzročajo težav, sčasoma pa lahko z oženjem žilne svetline pričnejo ovirati pretok krvi, kar povzroči težave v predelu, ki ga žila prehranjuje. Bolnik se neredko šele tedaj zave prisotnosti bolezni, vendar se ne zaveda njenega trajanja, potencialne razširjenosti in predvsem nevarnosti zapletov.

Dogajanje v žilni steni
Zgoraj našteti dejavniki tveganja samostojno ali v kombinacijah vodijo do bolezenskih sprememb, kakršni so vnetni proces v žilni steni, preoblikovanje stene žil in srca, večja nagnjenost k strjevanju krvi, motnje prekrvavitve organov in včasih celo zapora arterije s strdkom. Povezanost dejavnikov tveganja pri razvoju ateroskleroze se kaže tudi s tem, da vse poti, udeležene pri nastanku ateroskleroze, potekajo preko skupne točke – to je tanke gladke notranje žilne obloge (endotelija). Celice endotelija namreč sodelujejo kot posrednik med dogajanjem v krvi in mišicami v žilni steni. Oslabitev posredniškega delovanja teh celic onemogoči pravilno sproščanje in krčenje mišic v žilni steni, kar onemogoči spreminjanje premera žile in pretoka v njej ter dodatno pospeši vnetje v žilni steni.

Od maščobne lehe do strdka
Napredujoče vnetje žilne stene je osnovna bolezen, nastanek strdka v žili (aterotromboza) pa njena posledica: ko zaradi poškodbe površine maščobne lehe v žilni steni pride do aktivacije in zlepljanja trombocitov (s sicer koristnim ciljem – pokrivanja razpoke v žilni steni), lahko krvni strdek ne pokrije le razpoke v steni, pač pa zapre celotno svetlino žile in prekine pretok krvi, to pa povzroči hudo okvaro prizadetega organa (infarkt). Takšnega zapleta ne moremo predvideti ali napovedati, lahko pa zmanjšujemo verjetnost njegovega nastanka.

Kaj lahko storimo?
Skušamo obvladovati in zmanjševati dejavnike ogroženosti, tako s spremembami življenjskega sloga (zdrava prehrana, prehranski dodatki, telesna dejavnost, zmanjševanje telesne teže, opustitev kajenja, izogibanje stresom, redni in preventivni zdravniški pregledi) kot z zdravili (za zmanjševanje ravni holesterola in drugih škodljivih maščob, za zniževanje krvnega tlaka, za upočasnjevanje frekvence srčnega utripa, za zdravljenje sladkorne bolezni, za preprečevanje nastajanja krvnih strdkov). Eno brez drugega ni dovolj – in v teh prizadevanjih za zdravje in življenje morata biti bolnik in zdravnik partnerja.