Oktober 2009, 30.9.2009
Zdravniki svetujejo:
Maternični vrat
Rak materničnega vratu in preventiva
Avtor: Matija Urh, dr. med., spec. ginekolog
Rak materničnega vratu je šesti najpogostejši rak pri ženskah, ki pa ga z rednimi ginekološkimi pregledi uspešno preprečujemo.

Najpomembnejši vzrok za njegov razvoj je dolgotrajna okužba z rakotvornimi sevi humanega papiloma virusa. Ti virusi povzročijo 99 odstotkov raka materničnega vratu. Najbolj tvegana sta seva 16 in 18, ki povzročata 70 odstotkov raka materničnega vratu.

Dejavniki tveganja za razvoj raka so:
  • več različnih seksualnih partnerjev, zaradi česar je verjetnost za okužbo z rakotvornim virusom večja,
  • spolni odnosi pred 18 letom, ker so nezrele celice MV dovzetnejše za okužbo,
  • oslabljeni imunski sistem, ki omogoča virusu njegovo delovanje,
  • kajenje, katerega natančen mehanizem še ni pojasnjen.

Okužba povzroči predrakave spremembe, ki se lahko v več letih ali desetletju spremenijo v rakave. Pozni znaki, ko je bolezen razvita, so:
  • krvavkasto voden izcedek med spolnim odnosom ali po njem,
  • krvavkasti izcedki med dvema rednima menstruacijama,
  • bolečine med spolnim odnosom.

V Sloveniji zboli vsako leto za rakom MV 200 žensk, najpogosteje med 35 in 45 letom.

Rak materničnega vratu je mogoče preprečiti z odkrivanjem predrakavih sprememb, ki jih lahko stoodstotno pozdravimo. Zato so pomembni redni preventivni ginekološki pregledi. Priporočamo jih tudi takrat, ko ženska nima težav. Na pregledih jemljemo bris. To je PAP-test, kjer s posebno paličico in ščetko ginekolog odvzame povrhnje celice materničnega vratu. Odvzete celice razmaže na stekelce in ga vloži v posebno raztopino. Nato celice pod mikroskopom pregleda citolog in ugotovi, katere so normalne in katere spremenjene. Na pregledu ginekolog nato še s posebno lupo (kolposkopom) oceni spremembe na materničnem vratu in se lahko odloči za odščip (biopsijo), kjer zanesljivo ugotovi vrsto sprememb.

V preventivo spadajo tudi čim poznejši spolni odnosi, čim manjše število seksualnih partnerjev, uporaba kondoma, ki popolnoma ne prepreči okužbe z virusom, ker se ta prenaša tudi s kože na kožo, izogibanje kajenju in cepljenje.

Cepivo, ki je registrirano pri nas, preprečuje raka materničnega vratu, raka zunanjega spolovila in nastanek genitalnih bradavic (kondilomov), ki so vzročno povezani z genotipi 16, 18, 6 in 11 humanih papiloma virusov.

Najbolj smiseln čas za cepljenje je pred izpostavitvijo humanim papiloma virusom, preden mladostniki začnejo z odnosi.

Cepljenje se opravi s tremi odmerki. Drugi odmerek se injicira dva meseca po prvem in tretji odmerek štiri mesece po drugem. Ker cepivo varuje le pred genotipoma 16 in 18, prepreči 70 rakavih sprememb, zato morajo tudi cepljene ženske hoditi na redne ginekološke preglede.

Ker je cepivo novo, za zdaj nimamo dolgoročnih rezultatov, vsi podatki pa kažejo, da je razmeroma varno.

Pomembno je, da redno hodite na ginekološke preglede, s svojim ginekologom pa se boste posvetovali tudi o morebitnem preventivnem cepljenju svojih otrok.