Junij 2009, 28.5.2009
Tema meseca:
Melanom
Nevarna vrsta kožnega raka
Avtor: asist. Lilijana Mervic, dr. med., spec. dermatovenerolog
Melanom je nevarna vrsta kožnega raka. Če ga odkrijemo in zdravimo zgodaj, je ozdravljiv. Največ lahko storimo sami z rednim samopregledovanjem svoje kože.

V primerjavi z večino drugih kožnih rakov, ki se ne širijo po telesu, ima melanom veliko sposobnost zasevanja v druga tkiva in organe. Gre za zelo nevarno vrsto raka, ki lahko hitro napreduje do stopnje, ko postane neozdravljiv in povzroči smrt.

Kaj je melanom?
Melanom je vrsta kožnega raka. Imenujemo ga tudi maligni melanom. V primerjavi z večino drugih kožnih rakov, ki se ne širijo po telesu, ima melanom veliko sposobnost zasevanja v druga tkiva in organe. Gre za resno vrsto raka, ki lahko povzroči smrt. Če ga odkrijemo zgodaj, ko je še majhen in tanek, je ozdravljiv. Nastane iz rakasto spremenjenih pigmentnih celic – melanocitov. Večinoma ga najdemo na koži, lahko pa se pojavi tudi v drugih organih, ki imajo melanocite. Na koži se lahko pojavi kjer koli. Pri moških je najpogostejši na hrbtu, pri ženskah pa na spodnjih okončinah. Le četrtina vseh nastane iz materinega znamenja, velika večina pa se jih pojavi na novo, na koži brez znamenja.
Pogostnost melanoma narašča v svetu in pri nas. Pred 20 leti smo imeli v Sloveniji manj kot 10 novih bolnikov z melanomom na leto, v zadnjem času pa vsako leto odkrijemo več kot 300 novih primerov.

Kakšen je melanom?
Melanom je lahko videti zelo različno. Pomembno je, da ga ločimo od nenevarnih pigmentiranih sprememb na koži. Nenevarne lezije so večinoma okrogle in simetrične, melanom pa je oblikovan asimetrično. Prve imajo pravilne robove, medtem ko so robovi melanoma nepravilni in zabrisani. Nenevarne pigmentirane spremembe so enakomerno obarvane, v melanomu pa velikokrat najdemo več barv, npr. rjavo in črno, pa tudi območja bele, rdeče in modre barve. Večina nenevarnih lezij je manjših od šestih milimetrov, melanom pa je navadno večji. Pri razlikovanju melanoma od nenevarnih lezij si lahko pomagamo z ABCDE-pravili opazovanja pigmentiranih sprememb na koži. Pozorni moramo biti na tiste:
  • asimetičnih oblik (A = asimetry),
  • z nepravilnimi, neravnimi robovi (B = border),
  • sestavljene iz več barv, npr. rjave, črne, rdeče, modrikaste, bele (C = colour),
  • ki imajo premer večji kot 6 mm (D = diameter),
  • ki rastejo (E = elevation, evolution).

Srbež je pogost zgodnji simptom in se pojavi pri skoraj polovici bolnikov z melanomom. Zato ga ne gre zanemariti. Pozna znaka melanoma sta krvavitev ali pojav ranice.



Kdo zboli za melanomom?
Vsakdo lahko zboli za melanomom, je pa pri nekaterih ljudeh tveganje za njegov nastanek večje. Če boste pozitivno odgovorili vsaj na eno od spodnjih vprašanj, imate tudi vi morda večje tveganje za razvoj bolezni.
  • Ima melanom kdo v vaši ožji družini?
  • Imate veliko materinih znamenj, ki so večja od šestih milimetrov?
  • Imate več kot 50 materinih znamenj katere koli velikosti?
  • Vas sonce hitro opeče in težko porjavite?
  • Vas je v otroštvu večkrat močno opeklo sonce?

Tudi človek, ki je že zbolel za melanomom, ima večje tveganje za razvoj ponovnega.

Kaj lahko sami storimo za preprečevanje in zgodnje odkrivanje melanoma?
Pogostno lahko pojav melanoma zmanjšamo z omejitvijo izpostavljanja soncu. To je treba začeti že v zgodnjem otroštvu, saj so prav opekline v otroštvu eden od znanih dejavnikov tveganja za razvoj bolezni pozneje v življenju. Če spadamo v skupino ljudi z večjim tveganjem, je koristno, da našo kožo občasno pregleda dermatolog. Zelo pomembno je tudi redno samopregledovanje kože vsega telesa, kar moramo opraviti enkrat na mesec. Pomagamo si z ogledalom, s katerim vidimo očem skrita mesta. Ne smemo pozabiti na predele, kot so hrbet, podplati, pazduhe in lasišče. Pozorni moramo biti na nove pigmentirane spremembe na koži, prav tako tudi na spreminjanje tistih, ki jih imamo. Pomagamo si z ABCDE-pravili, opisanimi zgoraj. Če opazimo sumljivo spremembo na koži, jo pokažimo zdravniku.

Kaj je dermatoskopija?
Dermatoskopija ali površinska mikroskopija kože je metoda, ki jo uporabljamo dermatologi in nam pomaga pri zgodnjem odkrivanju melanoma. Z njo precej zanesljiveje ločimo nenevarne pigmentirane spremembe na koži od nevarnega melanoma. Pomagamo si z dermatoskopom, ki s posebnim sistemom osvetlitve leče omogoči, da spremembo na koži vidimo močno povečano. Poleg tega natančno razločimo tudi strukturo v vrhnjih plasteh kože. Če poznamo dermatoskopske značilnosti melanoma, ga lahko hitro ločimo od nenevarnih sprememb na koži. Tako se velikokrat izognemo nepotrebni operaciji. Preiskava kože z dermatoskopom je preprosta, popolnoma neboleča in hitra.
dr. svetuje
Kako zdravimo melanom?
Melanom zdravimo kirurško. Treba ga je v celoti izrezati. Nadaljnje zdravljenje je odvisno od histološkega (mikroskopskega) izvida. Za melanome, ki so tanjši od enega milimetra, je dovolj operacija.

Za debelejše in napredovale melanome pa imajo pri nas onkologi na voljo še dodatne načine zdravljenja, kot so interferon, kemoterapija in radioterapija. Ker je tveganje za ponovni melanom pri bolniku povečano, so potrebni redni pregledi kože pri dermatologu, na tri do 12 mesecev. Pregled kože svetujemo tudi vsem ožjim sorodnikom bolnika z melanomom.